BERLIN, BRUSELJ, LJUBLJANA – Ko so Nemci že januarja letos dokončno, lahko bi tudi rekli, samopašno izsilili Evropsko komisijo in si izborili, da bodo morali državljani drugih članic Evropske unije, ki se bodo v prihodnosti s takšnimi ali drugačnimi jeklenimi konjički še prevažali po njihovem približno 13.000-kilometrskem avtocestnem omrežju, za to plačati precejšnjo cestnino oziroma predvidoma do leta 2019 kupiti ustrezno vinjeto, so se na tako imenovanem kriznem posvetu v naglici takoj sešli zaskrbljeni predstavniki vlad Avstrije, Francije, Nizozemske, Poljske in Češke.
Nizozemska je že prej sklenila, da se bo zaradi takšnega diskriminatornega odnosa Nemčije do državljanov drugih članic EU s to pomerila kar pred evropskim sodiščem, Avstrija pa je tudi s tem začela žugati. Žuganja niso pomagala. Kakor koli, naštetim sestankujočim vsaj za zdaj ni uspelo ustaviti Nemcev. Je pa tudi res, da je Evropski parlament – četudi je Evropska komisija nekoliko spremenjeni nemški vinjetni model ponižno podprla in celo opustila postopek ugotavljanja kršitve evropske zakonodaje, ki je bil proti Nemčiji uveden že leta 2015 – izglasoval podporo resoluciji, ki opozarja, da celo milejše nemško početje še vedno pomeni diskriminacijo voznikov z območja vseh drugih članic EU. »Nediskriminatorna je cestnina takrat, ko lahko vsi vozniki za vožnjo po istih cestah plačujejo pristojbine v enaki višini,« piše v resoluciji. Vendar vemo, da je resolucija le resolucija.
Nekdanji slovenski kmetijski minister, evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), se je takole odzval: »Ob praznovanju šestdesete obletnice podpisa Rimske pogodbe nenehno govorimo o enakopravni in povezani Evropi, v kateri imamo vsi enake pravice, kjer za vse velja skupni trg blaga in storitev. Predlog nemške vlade pa je na neki način diskriminatoren, saj bi, resda prek obvoda posebne nacionalne olajšave, ki bi veljala le za nemške državljane, na koncu samo tujci plačevali cestnino v Nemčiji.« S tem bi se, je dodal, kršilo temeljno načelo EU o enakosti, ki je vsebinsko neločljivo povezano z načelom prepovedi diskriminacije: »Povsem razumem, da je Nemčija prišla do točke, ko želi zahtevati določeno nadomestilo za vožnjo po svojih avtocestah, vendar to ne more biti izključno na ramenih tujih voznikov. Avtoceste so zelo pomembne, saj omogočajo mobilnost in večjo povezanost Evrope. Toda prav zaradi tega morajo na tem področju veljati enaka pravila za vse udeležence v prometu.«
Juncker celo preskočil Bulčevo Celo v nemških medijih so se (že lani) pojavila različna ugibanja, zakaj se je v dogovarjanje z vlado kanclerke Angele Merkel o uvajanju vinjet kar na lepem osebno vmešal predsednik Evropske komisije dr. Jean-Claude Juncker, ki se je nepričakovano (?) odločil, da bo nadomeščal za to pristojno komisarko za promet mag. Violeto Bulc. Nobena skrivnost namreč ni, da je bila Bulčeva kar dolgo zelo kritična do nemških diskriminatornih načrtov. To zagotovo ni bil ne prvi ne zadnji madež na »bleščeči« Junckerjevi karieri, vendar pa zelo veliko pove o zdajšnjem »demokratičnem« vodenju EU. |
Problem žal ni samo Nemčija
Bogovič svari pred namero nekaterih, da ne bi upoštevali načela prostega trga, torej prostega pretoka blaga in storitev znotraj Evropske unije. »Ne samo v Nemčiji, tudi v nekaterih drugih državah v zadnjem času zaznavamo vedno več protekcionističnih ukrepov, ki omejujejo tujce (državljane drugih članic EU) pri njihovem delu in s katerimi se poskuša privilegirati domače ponudnike storitev,« je Bogovič pomenljivo namignil na težave, ki jih imamo Slovenci tudi zaradi posameznih odločitev avstrijskih oblasti. Ta z uvajanjem dodatnih administrativnih ukrepov že nekaj časa izvaja pritisk na slovenske avtoprevoznike in druge podjetnike: »Če se bomo odpovedali prostemu trgu in se bomo namesto tega znova pomikali v smeri nacionalnih protekcionističnih politik, bo to začetek konca Evropske unije, kakršno poznamo danes. Enaka pravila morajo veljati za vse brez izjem in ne glede na to, kako velika je neka država članice. Na tem Evropska unija stoji ali pa bo padla.« Uvedbo vinjet, z obveznim nakupom katerih naj bi, kot temu pravimo, udarili po žepu predvsem voznike iz drugih držav članic EU, sta v Nemčiji najglasneje zagovarjala bavarska CSU, sestrska stranka CDU kanclerke Angele Merkel, in nemški zvezni minister za promet in digitalno infrastrukturo Alexander Dobrindt, ki je tudi kot generalni sekretar CSU domačim javnostim obljubil, da bo lahko njihova država samo s prodajo vinjet tujcem vsako leto zaslužila najmanj 524 milijonov evrov čistega dobička. Nekateri o slednjem zelo dvomijo, nemški Zeleni so celo pripravili študijo, ki naj bi potrdila, da bo imela Nemčija zaradi takšnega odnosa do vseh drugih Evropejcev nazadnje celo manj prilivov v državno blagajno. Pa kaj, Junckerjeva Evropska komisija je nazadnje pač že spet klecnila (popustila) pod nemškim vztrajnim pritiskom: zadostovalo je, da je Dobrindt svojo namero iznajdljivo okrancljal s povsem okoljevarstvenimi argumenti. Lastniki vozil, ki manj onesnažujejo okolje, naj bi po novem lahko v Nemčiji vendarle kupili nekoliko cenejše vinjete. Spomnimo, Dobrindt je najprej obljubljal, da bodo cestnine (vinjete) zagotovo uvedene že kar po letošnjih jesenskih nemških parlamentarnih volitvah.
v zadregi tudi, če se bomo vozili po Nemčiji.
O, ja, še vedno velja, da bodo morali tudi državljani Nemčije sicer kupovati vinjeto – zanjo naj bi na letni ravni plačali od 67 do 130 evrov, odvisno pač od moči prevoznega sredstva, na sprednjo šipo katerega jo bodo prilepili –, a se jim bo to, ker imajo stalno prebivališče v Nemčiji, upoštevalo pri obračunavanju davka na motorna vozila oziroma bodo nekateri med njimi, če bodo kupili vinjete, celo razbremenjeni plačila tega davka. Nekateri nemški državljani, denimo tisti, ki imajo kot podatek o okoljevarstveni kategoriji, v katero spada njihovo vozilo, vpisano EURO 6, naj bi imeli z vozilom po uvedbi vinjete celo manj stroškov kot doslej. Želi pa zato Nemčija lastnikom vozil z območja drugih članic EU, kot rečeno, sočasno bistveno zaostriti pogoje za vožnjo po svojih avtocestah.
