Nekdanje taborišče oddajajo za zabave

Leži med griči, obdana z zeleno travo in cveticami: jasno je, zakaj je to priljubljeno prizorišče porok. Toda preteklost sedme trdnjave iz litovskega Kaunasa, v mestnem okrožju Žaliakalnis, kompleksa iz daljnega leta 1882, ni tako rožnata in vesela, ravno nasprotno, mračna in žalostna je: tam je bilo namreč med drugo svetovno vojno nacistično koncentracijsko taborišče, ki so ga Nemci uporabljali za zasliševanja in usmrtitve. Približno 50.000 ljudi je umrlo, med njimi več kot 30.000 žrtev holokavsta, samo v sedmi trdnjavi so ustrelili skoraj 3000 Judov, skupno okoli 5000.

Trdnjavo je leta 2009 kupila litovska neprofitna organizacija Center vojaške dediščine, prenovljena pa se je odprla leta 2011; prizorišče lahko najame vsak, za poslovne konference, zabave, tudi praznovanje rojstnih dni otrok. Prav to pa je presenetilo skupino za spomin na holokavst, ki pravi, da gre za gnusno dejanje. Trdnjava računa 3,50 evra za odrasle in 1,75 evra za študente, dijake in invalide, ponuja tudi vodene oglede, prek katerih obiskovalce podučijo o preteklosti. Na njihovi spletni strani piše, da ne gre le za izjemno prizorišče za zabave, cilj je ponuditi več znanja o različnih zgodovinskih obdobjih trdnjave.

Vojaška zabava za otroke

Možnosti za zabavo je veliko, ena je vojaška rojstnodnevna zabava, za katero je treba odšteti 115 evrov, otroci pa med misijo v popolni tajnosti iščejo zaklad; na voljo je tudi laboratorij za otroke od sedmega do 14. leta, kjer se v nadzorovanem okolju spoznavajo z nevarnimi snovmi, ki jih imajo tudi doma. Med dogodki, ki jih ponuja trdnjava, je prav tako enotedenski tabor za otroke, stare od sedem do 14 let. Na spletni strani pišejo: pri nas se otroci zabavajo in učijo hkrati. A tudi zabave za odrasle prirejajo, takole pravijo: »Le kaj je bolj avtentično in resnično kot zabava v pravi trdnjavi?«

Da je ta postala središče zabave, ni navdušilo vseh; Johnny Daniels, ustanovitelj skupine za spomin na holokavst, je povedal, da ga je obisk trdnjave v začetku julija pretresel. Pravi, da je pod mejo spodobnosti in spoštovanja, ter doda, da bi »morala litovska vlada skloniti glavo v zadregi, mednarodno bi jih morali obsoditi, da so dovolili privatizacijo takega prostora«. Ruta Vanagaite, litovska pisateljica, ki je o kraju pisala v svoji knjigi Naši ljudje, pravi: »To pove veliko slabega o moji državi.«

Trdnjava je bila prvo tamkajšnje koncentracijsko taborišče v drugi svetovni vojni; okoli 95 odstotkov litovskih Judov je tam umrlo poleti 1942. Grobišča žrtev so odkrili v desnem krilu trdnjave med obnovo leta 2011 in so zdaj označena s stebrički. V IX. trdnjavi sta muzej pa tudi spomenik, posvečena žrtvam vojne morije.