SEIERSBERG – Kranjska klobasa in dela prost dan. To je bila nekoč nagrada, ki ste jo dobili pri darovanju krvi v Sloveniji. Toda najpomembnejša življenjska tekočina je iz leta v leto postajala bolj dragocena, prostovoljnih darovalcev pa je na seznamih vse manj. S podobnimi težavami se spopadajo tudi v Avstriji, zato so se pri naših severnih sosedih odločili za drugačen pristop. Za darovanje krvne plazme vam vsakokrat izplačajo 22 evrov v gotovini. In sredi največjega nakupovalnega središča na avstrijskem Štajerskem v Seiersbergu pri Gradcu so zgradili odvzemni center za odvzem krvne plazme (kar pa ni enako kot darovanje polne krvi). Avstrija je poleg Nemčije in Češke edina država v sklopu združene Evrope, kjer je dovoljeno plačevati darovanje krvne plazme. Pri nas je krvodajalstvo (darovanje polne krvi) brezplačno, prostovoljno in povrhu vsega še anonimno.
Podobno velja tudi v Avstriji, vendar obstajajo izjeme. Zasebna podjetja imajo koncesijo za odvzem in predelavo plazme. Odvzeta plazma se v večini primerov porabi za izdelavo zdravil. Pri postopku darovanja krvne plazme se že pri procesu odvzema krvi eritrociti, trombociti in levkociti ločijo od plazme. Darovalec jih dobi v postopku odvzema krvi vrnjene nazaj v krvni obtok, tako da ne utrpi izgube celic ali pomanjšanja volumna krvi. »Darovalcu odvzamemo le plazmo, torej tekoči del krvi, v katerem so shranjene beljakovine,« nam je povedal Edgar Weber, vodja centra za darovanje plazme v nakupovalnem središču Seiersberg pri Gradcu. Avstrijski zakoni določajo, da lahko vsak človek daruje plazmo tudi dvakrat na teden ali 50-krat na leto. Zato lahko darovanje plazme v teh kriznih časih za marsikoga postane tudi lep vir zaslužka. Če bi dvakrat na teden darovali plazmo in to ponovili štirikrat v mesecu, bi bila vaša družinska blagajna bogatejša za 176 evrov. Seveda pa bi bilo treba lep delež denarja odšteti tudi za stroške prevoza.
Prijetno s koristnim
Vsaj 90 odstotkov darovalcev naj bi bilo Avstrijcev, a slaba desetina darovalcev je zaradi bližine meje tudi Slovencev. »Veliko jih dela v Gradcu ali pridejo po opravkih v nakupovalno središče in se oglasijo pri nas. Ne verjamem, da bi se kdo iz Maribora pripeljal v Gradec, da bi dobil 22 evrov nadomestila. Pot tja in nazaj je predolga,« je dodal Weber. In Slovencev v prihodnje pričakujejo še več. Verjetno so tudi zato zaposlili dve slovensko govoreči medicinski sestri za tiste, ki ne obvladajo nemškega jezika. Tudi za očitke slovenskega Rdečega križa, da bi vsaka država morala poskrbeti za lastne krvne rezerve, Edgar Weber nima razumevanja: »Živimo v združeni Evropi. Obstajajo države, ki ne morejo zagotoviti potrebnih zalog krvne plazme, na primer za izdelavo zdravil. Te pa seveda vsi potrebujemo. Pomembno je, da dobimo plazmo. Kje bomo iz nje naredili izdelek, v Nemčiji ali Italiji, in kje ga bomo porabili, je nepomembno. Razmišljati je treba evropsko. Vse opravljamo na visoki ravni. Naši darovalci med odvzemom dobijo pijačo in sedijo na enem izmed 28 masažnih stolov.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Naša država je nemočna
