Je naš planet dovolj bogat z naravnimi viri, da bo ob njihovem vse večjem izkoriščanju in nenehni rasti prebivalstva omogočal preživetje tudi prihodnjim generacijam? Strokovnjaki slovitega tehnološkega inštituta v Massachusettsu (MIT) pravijo, da njihovi matematični modeli prihodnosti ne kažejo v rožnatih barvah.
Model so pripravili za Rimski klub, organizacijo znanstvenikov, politikov, strokovnjakov in civilne družbe, v kateri se od konca 60. let ukvarjajo z načrtovanjem učinkovitih pristopov za reševanje temeljnih globalnih vprašanj. Če bo človek nadaljeval ropanje neobnovljivih virov na Zemlji, če bo v želji po čim večjem dobičku še naprej onesnaževal planet in če se število prebivalcev ne bo zmanjšalo, nas čaka zelo huda gospodarska kriza že leta 2030, kažejo napovedi strokovnjakov inštituta Jay W. Forrester, ki deluje v sklopu MIT. Nas že čez 18 let res čaka globalni kolaps gospodarstva?
Kriza družbe
»Svet zanesljivo koraka v globalno gospodarsko krizo, ki bo hkrati tudi kriza družbe,« je prepričan avstralski strokovnjak Graham Turner. Ni nujno, da bo 2030. res napočil gospodarski kolaps, nestabilnost svetovnega gospodarstva v tem času pa je mogoče napovedati z veliko gotovostjo. Poraba naravnih zalog se bo nadaljevala, nič pa ne kaže, da se bo neugodna demografska smernica v tem času bistveno zmanjšala. Kriza ne bo tako huda, če bodo države bolj pazile na okolje in bodo več vlagale v obnovljive vire energije, še napoveduje Turner.
Vse se ni uresničilo
Mnogo analitikov svetovnega gospodarstva pa ima o tem drugačno mnenje. Rimski klub je že pred štirimi desetletji v odmevni analizi, objavljeni v knjigi Meje rasti, napovedoval tako gospodarski kot socialni zlom družbe v 21. stoletju. Veliko njihovih napovedi se ni uresničilo. Tako so leta 1972 napovedali, da bodo v dvajsetih letih pošle rezerve nafte, rezerve zlata pa že do leta 1981. Dopuščali so tudi možnost, da bodo rezerve nafte pošle v 50 letih, rezerve zlata pa v 29 letih. Neodvisne analize danes ugotavljajo, da je svetovnih rezerv nafte in plina še za najmanj sto let, v nekaterih državah, kot je na primer Venezuela, ki ima kar petino vseh naftnih rezerv, so zaloge še precej večje.
Gospodarska in finančna kriza že nekaj let pustošita v velikem delu sveta, vendar posledice še zdaleč niso tako apokaliptične, opozarjajo analitiki, ki nasprotujejo scenarijem katastrofe. Za njimi se lahko skrivajo tudi egoistični načrti najbogatejših držav, ki želijo na račun revnih še naprej živeti v izobilju. »Če bi želeli uresničiti načrte za odpravo globalne krize, kot jih je pred 30 leti predlagal Rimski klub, bi to pahnilo v popolno revščino vsaj milijardo ljudi,« je tedaj dejal danes že pokojni ekonomist Henry Wallich z univerze Yale.