Najvišja stolpnica in stolp

V dunajski soseski Seestadt Aspern raste najvišja lesena stolpnica na svetu. Štriindvajsetnadstropno in 84 metrov visoko stavbo s pisarnami, hotelom, restavracijami in velnesom naj bi zgradili v dveh letih.

Visoka ekološka merila

Njeni načrtovalci so morali poiskati ustrezne rešitve predvsem pri statiki in požarni varnosti. Gradnja bo stala 65 milijonov evrov, za desetino bo dražja od običajne betonske.

Vsi deli stavbe razen betonske konstrukcije na sredini in dvigal bodo iz lesa. V primerjavi z enako stolpnico iz betona bodo z lesom prihranili 2800 ton ogljikovega dioksida, kar je toliko, kot če bi naslednjih 1300 let vsak dan z avtomobilom prepeljali 40 kilometrov. Proizvodnja betona namreč povzroča visoke izpuste ogljikovega dioksida, medtem ko ga drevje iz zraka absorbira. Prav ta ekološka prednost lesa pred betonom je bila za arhitekte temeljna motivacija.

Soseska Seestadt Aspern, ki se razprostira na 240 hektarih, do leta 2028 bo v njej živelo in delalo 20.000 ljudi, je v celoti zasnovana po visokih ekoloških merilih.

Emiratski prestiž

Hkrati kot za leseno stolpnico na Dunaju pa so tudi v Dubaju vgradili temeljni kamen za novo zgradbo, po obliki bolj stolp kot stolpnico, ki so jo poimenovali Dubai Creek Harbour in bo najvišja na svetu. Naročnik projekta šejk Mohamed Alabar pravi le, da bo »za lučaj« višja od doslej najvišje, prav tako dubajske Burdž Kalife, ki meri 829,8 metra. Stolp naj bi zgradili za milijardo ameriških dolarjev. Kot osrednja stavba prenovitvenega načrta stare mestne četrti se bo dvigal v nebo le deset kilometrov od velikega mednarodnega letališča. Stolp bodo po zgledu babilonskih visečih vrtov, enega izmed sedmih čudes antičnega sveta, ovesili z visečimi vrtovi, na njih pa bo razgled s ploščadi. Obliko je novemu stolpu zasnoval španski zvezdniški arhitekt Santiago Calatrava. Zgradili ga bodo do svetovne razstave Expo 2020, ki jo gosti Dubaj in naj bi si jo ogledalo vsaj 20 milijonov obiskovalcev.

Zanimivo je, da so se obeh rekordnih gradbenih podvigov lotili v mestih, katerih imeni se, vsaj v slovenščini, razlikujeta zgolj v eni črki...