Nekateri obstajajo že milijone let, njegovi mogočni prebivalci, drevesa, pa vztrajajo tudi že več tisoč let.
1. Aljaska: na 69.000 kvadratnih kilometrih se razprostira Tongass National Forest, največji gozd Severne Amerike in največji še neokrnjeni deževni pragozd zmernega pasu, nekateri predeli so stari več tisoč let, drevesa tudi okoli 800 let. Po oceni revije National Geographic je tamkajšnji ekosistem celo bogatejši od tistega v tropskih džunglah.
2. Nova Zelandija: gozd Waipoua na severu je ostanek novozelandskega pragozda in izjemna naravna znamenitost, predvsem zaradi mogočnih, tudi do dva tisoč let starih dreves vrste kauri s premerom debla do deset metrov. Med vsemi kraljuje najstarejši Tane Mahuta, bog gozda, ki je visok 51 metrov, okoli debla pa boste namerili skoraj 14 metrov, ki jih je pridobil po nekaterih ocenah v svojih 2300 letih življenja. V njegovi bližini je Te Matua Ngahere, oče gozda, ki se dviga 30 metrov v zrak in se ponaša z mogočnejšim obsegom debla, kar 16 metrov in pol. Njegovo starost nekateri ocenjujejo med 1200 in 2000 leti, spet drugi menijo, da jih ima več kot 4000 in je najstarejše drevo na zemlji.
3. Avstralija: s 1200 kvadratnimi kilometri je Daintree največji tropski gozd Avstralije, od leta 2015 je na Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine. Obstajal naj bi že 180 milijonov let, vsaj nekatere praproti, tako da po letih močno prekaša amazonski pragozd. Glede na njegovo starost verjetno ni presenetljivo, da je v njem našlo zavetišče 30 odstotkov vseh avstralskih vrst žab, plazilcev in vrečarjev, 65 odstotkov tamkajšnjih vrst netopirjev in metuljev ter 18 odstotkov vrst ptičev. Ob, seveda,12.000 vrstah insektov.
4. Japonska: gozd Jakušima na istoimenskem japonskem otoku je že od leta 1993 na Unescovem seznamu, a ne slovi le po bogati vegetaciji, ampak predvsem po nekaterih delih še prvobitnega gozda, del katerega so predvsem japonske cedre, menda stare okoli 7000 let.
5. Poljska in Belorusija: Beloveški gozd pod Unescovo zaščito je obsežno, skoraj 100.000 hektarjev veliko območje pragozda na poljsko-beloruski meji. Je največji in eden od zadnjih ostankov gozda, ki je nekdaj preraščal nižavja severne in vzhodne Evrope. V senci tamkajšnjih krošenj živi 59 vrst sesalcev, več kot 250 vrst ptic, 13 vrst dvoživk, sedem vrst plazilcev in 12.000 vrst nevretenčarjev. Izpostaviti pa gre predvsem zobra, njegov simbol, ki je bil tik pred izumrtjem, danes pa jih tam biva okoli 1000.
6. Brazilija, Peru, Kolumbija: ko beseda nanese na najmogočnejše pogozdene predele Zemlje, ne moremo mimo amazonskega deževnega gozda, ki se večinsko razprostira v Braziliji pa tudi v Peruju, Kolumbiji in drugih severnih državah Južne Amerike. Vsaj 55 milijonov let stari pragozd obsega 1,4 milijarde hektarjev, polovico vse gozdnate površine na planetu, žal pa se zaradi izsekavanja hitro krči in počasi izgineva. V zavetju gostega zelenja se skriva kar ena izmed desetih vseh znanih vrst rastlin in živali.
