»Pomirite se. Ni vzroka za paniko!« danes miri svoje sodržavljane grški predsednik Karolos Papoulias. Toda zdi se, da še sam ne verjame več svojim besedam. Ljudje kar med službenim časom (tisti, ki službo sploh še imajo) oblegajo banke in dvigujejo svoje prihranke – vse v luči skorajšnje katastrofe, ki čaka grški narod.
Spopad zagovornikov in nasprotnikov varčevanja
Helenska politika ni znala najti dogovora, ki bi vodil k oblikovanju nove vlade. Ker so vsi poskusi propadli, bodo Grki kmalu odšli na nove predčasne volitve. Analitiki že zdaj vedo povedati, da te ne bodo rešile ničesar. Država se je namreč znašla v pat poziciji: tujim posojilodajalcem bi država morala prav zdaj poslati pomirjujoče sporočilo, da sprejemajo ukrepe za nadaljnje varčevanje, ki bi jim prineslo nove milijarde evrov za izplačila plač in normalno delovanje države.
Toda grški volivci so odločili drugače: med najmočnejše stranke so se zavihteli nasprotniki varčevanja, skrajni levičarji na eni in neofašisti na drugi strani. Na ponovnih volitvah utegnejo svoj nedavni volilni izid še izboljšati. Državljani nočejo več plačevati za grehe svojih politikov. Nove volitve bodo zato odločale predvsem o tem, ali bo Grčija obdržala evro ali bo ponovno uvedla drahmo.
Ogrožena tudi Slovenija
Nova francosko-nemška evropska krmarja, Hollande in Merklova, sta na sinočnjem srečanju sicer pomirila evropske borze z zagotovilom, da mora Grčija ostati v evroskupini, toda ta cilj postaja vse bolj fantazijski. Brez varčevanja bo Helenska republika bankrotirala, sesutje njenega gospodarstva pa lahko za seboj v pekel potegne celoten projekt skupne evropske valute.
Tak scenarij bi pomenil katastrofo širših razsežnosti, saj bi zamajal gospodarstva celotne evroskupine. Tudi že tako krhko slovensko. Nemogoče je napovedati, kaj bi se v tem primeru zgodilo.
Kdor misli, da evro za zdaj ostaja imun za krizo, se moti: naša valuta je upadla na dolarsko menjalno razmerje 1,27 (v boljših časih je bilo to 1,50), tla pod nogami pa izgublja tudi v primerjavi s funtom. Za evro smo še pred dobrim mesecem dobili 0,85 funta, danes samo še 0,77.
Se Grkom obeta ulica?
Vodja grške centralne banke Georgios Provopoulos je na tajnem sestanku politikom menda že sporočil, da so banke zaradi nepričakovanih odlivov tik pred sesutjem, razmere pa se utegnejo še poslabšati. Pri tem ne izključuje neredov, ki bi lahko eskalirali sredi poletja. Bankrot države bi namreč na ulice pognal množice, ki bi ostale brez plač, sesulo bi se javno zdravstvo, vprašanje je tudi, kaj bi se zgodilo z javnim transportom. Letališča in pristanišča se utegnejo zapreti, zaradi česar bi lahko v Grčiji obtičalo na tisoče turistov.
