Tisti, ki znajo nemško, se takoj, ko ugledajo ime Lachtal, sprašujejo, od kod ozki dolini, na koncu katere je smučišče, tako nenavadno ime – Dolina smeha. A prave razlage nam ni znal dati nihče. Lokalni turistični delavci so sicer našli svoje promocijsko pojasnilo. »Ljudje so se v teh krajih vedno tako dobro počutili, da so bili daleč od civilizacije vedno nasmejani. Zdaj pa smo dobro voljo prenesli tudi na turiste, ki se smejijo in veselijo z nami,« nam je razložil župan majhne štajerske visokogorske občine.
Župan kot deklica za vse
Skupino slovenskih novinarjev in predstavnikov potovalnih agencij je v svojem lokalu Caffe Hannes, oblečen v značilno štajersko nošo z obveznimi irharicami, sprejel kar župan občine Oberwölz Lachtal Hannes Schmidhofer. V majhni gorski občini s komaj 450 prebivalci je tudi predsednik lokalnega turističnega društva. Pozneje smo spoznali, da je zato seveda tudi prvi lokalni promotor. Po prisrčnem sprejemu se je takoj preoblekel v smučarska oblačila in nas kot vodnik in smučarski učitelj popeljal po smučiščih. Potem je bil z nami še v vlogi gostitelja na večerji. V hotelski restavraciji ob značilnih domačih jedeh štajerske kuhinje nam je zaupal, da je sicer kmet, ki ima kar 1000 hektarov gozdov, in da z dvema bratoma tako rekoč obvladuje vso dolino. Je tudi strastni lovec in se je pred dnevi vrnil z lova v Kirgiziji. Zelo je ponosen na starejšo hčerko Nicole, ki je ena najboljših avstrijskih slalomistk in članica avstrijske reprezentance v alpskem smučanju.
Iz postelje na smučišče
Ena največjih posebnosti in prednosti središča Lachtal je lahka dostopnost iz namestitvenih objektov na smučišče. Proge so namreč speljane mimo hotelov in apartmajskih hiš ter zasebnih počitniških hišic, ki jih oddajajo turistom. Vsega skupaj Lachtal premore okroglih tisoč turističnih postelj. Približno 400 jih je v zasebnih hišicah, ki so še posebno primerne za družine in večje družbe. Celo do tistih visoko na gorskih pobočjih se je tudi sredi zime mogoče pripeljati z avtomobilom. Ceste so namreč vedno splužene. Seveda pa so zaradi strmine lažje dosegljive s štirikolesnim pogonom.
Smučišče se razprostira na 150 hektarih na višini od 1600 do 2200 metrov. Ker so poleti vse do vrha gora urejeni pašniki, je pozimi za ugodno smuko potrebno le nekaj deset centimetrov snega. Čeprav je večina smučišč na sončnih legah, nimajo težav s pomanjkanjem snega, saj lahko kar 80 odstotkov terena prekrijejo s tehničnim snegom. Ker so vrhovi zaradi poletne paše že stoletja goli, jim težave povzroča samo veter, ki odnaša sneg. Zato da jim ga ne bi odneslo v gozdne globeli, so pobočja prepredli s posebnimi lesenimi ograjami, nekakšnimi lovilci snega.
Smučišče je opremljeno z dvema modernima šestsedežnicama in sedmimi vlečnicami ter žičnicami starejšega datuma. Lachtal premore skupaj 40 kilometrov odlično urejenih prog vseh težavnostnih stopenj, od modrih do črnih. Prevladujejo sicer razmeroma dolge rdeče. Imajo dovolj gorskih koč s sončnimi terasami, na katerih si lahko potešite žejo in lakoto po zmernih cenah. Priporočamo pa, da po celodnevnem smučanju nazdravite z lokalno specialiteto, likerjem iz storžev gorskega bora (Zirbenschnops).
Ob branju jedilnih listov ne bodite presenečeni, če boste poleg nemščine našli opise jedi in pijač samo še v madžarščini. Od tujih gostov so namreč to smučišče, ki je za mnoge še vedno bogu za hrbtom, a samo tri ure oddaljeno od Ljubljane, za zdaj odkrili samo Madžari. Prepričan sem, da ga bodo v teh kriznih časih zaradi bližine, dobrih prog in ugodnih cen začeli vse bolj obiskovati tudi Slovenci.
