Na lov za zgodbami z revolverjem v žepu

Vojna poročevalka Clare Hollingworth, ki je minulo soboto v prostorih kluba tujih dopisnikov v Hongkongu, kamor se je iz Velike Britanije preselila po upokojitvi, praznovala častitljivi 104. jubilej, ni bila vohunka. Bila pa je novinarka. No, bila je hudičevo dobra novinarka, kot je o njej povedal nekdanji urednik časopisa Daily Telegraph Charles Moore: »Clare Hollingworth je eno največjih novinarskih imen 20. stoletja.« Vsekakor, kajti pred 76 leti se je kot mlada in neizkušena poročevalka v bližini poljskih Katovic z enim samim telefonskim klicem v svetovno zgodovino zapisala z velikimi črkami.

Hollingworthova je namreč iz javne telefonske govorilnice v neposredni bližini poljsko-nemške meje poklicala prijatelja Robina Hakneyja na britanskem veleposlaništvu v Varšavi. »Robin,« je vzneseno začela takrat 27-letna novinarka, »vojna se je začela.« Osupli diplomat sprva ni vedel, kaj naj odgovori, a je vznemirjeno prijateljico vendarle pomiril, da gre verjetno za vadbene manevre nemške vojske, saj diplomatska pogajanja med zavezniki in nacisti še trajajo. Vendar se mlada novinarka, ki jo stanovski kolegi opisujejo kot verodostojno, pogumno in neizmerno dobro obveščeno, lastnosti, brez katerih ni prvovrstnega vojnega poročevalca, seveda ni dala kar tako prepričati. Bolj kot na tisoče kilometrov oddaljenim politikom in diplomatom je zaupala svojim očem ter izvrstni – ženski – intuiciji.

Slušalko pomolila skozi vrata govorilnice

Kajti Hollingworthova ni bila samo prvi vojni poročevalec, ampak prva vojna poročevalka, zaradi česar je orala ledino za vse ženske, ki so se za novinarski poklic odločile za njo. Kakor koli že, telefonski pogovor se ni končal z besedami, ampak s truščem na stotine nemških tankov tik ob poljski meji. V potrditev svoje domneve je namreč slušalko pomolila kar skozi vrata govorilnice, kjer je grmel nemški vojni stroj.

»Pripravljala sem zgodbo o poljskih beguncih, ki sem jim pomagala bežati v tujino, ko sem se naenkrat znašla sredi vojne,« se usodnih dogodkov pred mnogo leti danes spominja izkušena novinarka. »Medtem ko sem se vozila vzdolž doline ob meji, se je na nemški strani razlegal dolg kamuflažni zastor, ko je nenadoma zapihal veter in privzdignil zaveso, sem zagledala na desetine, stotine tankov,« je še povedala.

Devetindvajsetega avgusta 1939, dan po telefonskem pogovoru, je časopis Daily Telegraph z njenim razkritjem udaril na naslovnici: »1000 tankov na poljski meji, deset divizij pripravljenih na posredovanje.« Novinarka je svetovno javnost obvestila in posvarila pred začetkom vojne, ki bo za vselej spremenila podobo sveta. Vse preostalo je zgodovina, bi lahko zapisali.

Vendar ne za Hollingworthovo, ki si je v dolgi in zveličavni karieri med drugim prislužila vzdevek Škrlatni jeglič, saj je z njeno pomočjo iz Katovic tik pred izbruhom vojne na varno prebegnilo 3000 beguncev. Polnokrvna vojna poročevalka, ki je slovela po izjemnih virih in po tem, da se je na popotovanje za dobrimi zgodbami odpravila samo s pisalnim strojem in zobno ščetko, se je proslavila tudi kot pišoča priča zgodovinskih konfliktov v Alžiriji, Vietnamu, Indiji in na Kitajskem. Povsem realne in resne nevarnosti se je, kot kaže, zelo dobro zavedala, kajti na lov za zgodbami se je vselej odpravljala z revolverjem v žepu.

S svojo iznajdljivostjo in natančnostjo poročanja si je, poleg zavidanja in pohval kolegov, zagotovila tudi neljubo pozornost obveščevalnih služb. Britanski MI5 je bil namreč dolgo prepričan, da vohuni za tuje sile, medtem ko je bila tajna poljska policija prepričana, da vohuni za MI6.

Razkrinkala dvojnega agenta

Med njene novinarske dosežke se uvršča tudi znamenita vohunska klasika dvojnega agenta Kima Philbyja, ki ga je razkrinkala prav ona. Po navedbah virov in po sledenju svoji raziskovalni žilici je v članku zapisala, da je mož svoje nenadno izginotje zrežiral sam in nemoteno prebegnil v Sovjetsko zvezo. Uredniki britanskega časopisa The Guardian so objavo članka o razkritju petega člana znamenitega vohunskega kroga cambriških pet zaradi dvoma o verodostojnosti avtoričinih trditev in strahu pred tožbami zadržali za kar tri mesece. Ko so ga naposled le objavili, se je izkazalo, da je imela, tako kot vselej, prav. Britanska vlada je namreč priznala, da je Philby prebegnil k Sovjetom. »Njeno življenje je paradigma odličnega novinarstva,« je v poklon velikanki ob njenem slavju povedal nekdanji guverner Hongkonga Chris Patten.