ZAGREB – Na Hrvaško je do danes ob 9. uri prišlo več kot 160.400 beguncev, iz Srbije pa še prihajajo novi. Begunce z izrednimi vlaki in avtobusi vozijo proti meji z Madžarsko. V namestitvenem centru v Opatovcu je davi na prevoz čakalo več kot 3000 ljudi. Na Hrvaškem se je medtem rodil prvi begunski otrok.
Hrvaške železnice so danes sporočile, da je iz Tovarnika na skrajnem vzhodu države proti mejnemu prehodu Botovo ob madžarski meji na severozahodu države begunce popeljal 81. izredni vlak
V enem izmed izrednih vlakov se je prejšnji teden peljala tudi 17-letna noseča Sirka, ki so jo zaradi porodnih bolečin policisti prepeljali v zagrebško bolnišnico. Rodila je deklico, ki je dobila ime Amal, kar v prevodu pomeni upanje, so poročali hrvaški mediji. Izpostavljajo, da je šlo za prvega dojenčka, ki se je rodil beguncem na Hrvaškem. Mater in otroka so že odpustili iz bolnišnice, da bosta nadaljevala pot proti Nemčiji.
Hrvaški zdravniki so ob tem sporočili, da so opravili več deset tisoč zdravniških pregledov beguncev, ki so imeli večinoma težave s prehladi in ranami na nogah zaradi dolgotrajnega potovanja. Poudarili so, da niso zasledili nobenih nalezljivih bolezni.
Namestitveni center v Opatovcu je v nedeljo obiskala tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, ki meni, da čez Hrvaško potujejo večinoma ekonomski migranti.
Hrvaška ne more sprejeti vseh
»Ne glede na sočutje do ljudi je dejstvo, da ne EU ne Hrvaška ne moreta sprejeti vse revščine in bede tega sveta. Treba je storiti vse, da bi kanalizirali ta val, saj Hrvaška ne more sprejeti vseh,« je dejala predsednica. Izrazila je pričakovanje, da se bo begunski val umiril čez zimo, a je obenem poudarila, da bo begunska kriza trajala več let. Opozorila je na morebitne posledice nemške odločitve o zapiranju svoje meje za begunce in tudi o pošiljanju ljudi nazaj v evropske države, od koder so prišli.
»Moramo sodelovati tudi s Srbijo, Madžarsko, BiH, Slovenijo in drugimi državami. Moramo si prizadevati nadzirati lastno državno mejo, da zadeve ne bi v nobenem trenutku ušle izpod nadzora. Zadeve ne moremo reševati s prelaganjem odgovornosti, temveč moramo sodelovati s sosedi,« je še povedala. Poudarila pa je, da je begunsko krizo treba reševati pri njenem izvoru.
