Na Castrov pogreb sestra ne bo prišla

HAVANA – Nekateri žalujejo, drugi se veselijo. V petek je umrl nekdanji dolgoletni kubanski predsednik in vodja komunistične revolucije Fidel Castro, njegova smrt pa vzbuja različne odzive doma in po svetu, toda ravnodušen ni ostal nihče.

Kubanci so se z množičnimi žalnimi slovesnostmi od 90-letnega nekdanjega predsednika poslavljali že včeraj, žalovanje pa bo trajalo vse do nedelje, ko ga bodo pokopali v drugem največjem kubanskem mestu Santiago. Ta kraj je z revolucionarnim voditeljem zgodovinsko povezan, saj je tu leta 1953 prvič poskušal zanetiti revolucijo, a neuspešno – diktatorja Fulgencia Batisto mu je uspelo strmoglaviti šele šest let pozneje.

Uradni del devetdnevnega žalovanja se začenja danes z zborom državljanov na znamenitem Trgu revolucije v Havani. Castrova žara bo romala na štiridnevno potovanje po državi. Žaro s pepelom pokojnika bodo 4. decembra pokopali na pokopališču Santa Ifigenia, kjer je že pokopan narodni heroj za neodvisnost Jose Marti. Pogreba se ne namerava udeležiti Castrova odtujena sestra Juanita Castro, ki že desetletja živi v ZDA in je leta 1964 celo sodelovala v zaroti Cie, s katero so želeli Castra odstraniti s položaja.

Simbol 
nekega obdobja

Novice o smrti revolucionarnega voditelja so se razveselili kubanski izgnanci v ZDA, odzivi Kubancev doma pa so bili različni. »Ulice v kubanski prestolnici Havana so bile danes tihe. Kubanci določene generacije se bodo verjetno odzvali s solzami v očeh in to je danes že videti. Odzivi drugih bodo verjetno na meji brezbrižnosti, spet tretji bodo verjetno v zasebnosti govorili, da je njegov čas že zdavnaj minil,« je ocenil dopisnik BBC v Havani Will Grant.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je poudaril »napredek na področju izobraževanja, pismenosti in zdravstva« pod vladavino Fidela Castra. Amnesty International je opozoril, da je njegov »dosežek pri izboljšanju dostopa do javnih služb milijonom Kubancev zmanjšala sistematična represija temeljnih svoboščin«.

Ruski predsednik Vladimir Putin je Castra označil za »simbol nekega obdobja« in sporočil, da je bil »iskren in zanesljiv prijatelj Rusije«. Po oceni francoskega predsednika Françoisa Hollanda, ki je ob smrti revolucionarja pozval k popolni odpravi sankcij proti Kubi, je Castro »poosebljal kubansko revolucijo, v vseh njenih upih in razočaranjih«. Poznavalci menijo, da velikih političnih sprememb na Kubi, katere predsednik je od leta 2008 Fidelov brat Raul Castro, ni pričakovati.

Devet otrok, 
pet zakonskih

Doktor prava Fidel Castro je vodil Kubo pet desetletij, s čimer se je uvrstil na tretje mesto najdlje vladajočih glav države, za britansko kraljico Elizabeto in tajskim kraljem. Oblast je predal bratu po zdravstvenih težavah leta 2006. Preživel naj bi več kot 600 poskusov atentata, ki so ga poskušale izvesti ameriške tajne službe s Cio na čelu. Umoriti naj bi ga med drugim poskušali s strupenimi cigarami in strupeno potapljaško obleko. Eden od poskusov, da bi ga uničili, naj bi bil napad na njegovo brado – s praškom, ki povzroča izpadanje dlak, naj bi njegovi sovražniki poskušali spodkopati njegovo priljubljenost med ljudstvom. Za seboj je pustil devet otrok, ki jih je imel s petimi ženskami. Njegov najstarejši sin Fidel Castro Diaz-Balart, njegova mati je Castrova prva žena Mirta Diaz-Balart, je strokovnjak za jedrsko energijo. Z drugo ženo Dalio Soto del Valle imata pet sinov, drugi otroci pa so plod zunajzakonskih zvez. Vzroka Castrove smrti niso sporočili, po neuradnih navedbah pa je že vrsto let bolehal zaradi težav na črevesju. Nazadnje se je v javnosti pojavil 13. avgusta na praznovanju svojega 90. rojstnega dne.

Trepetajo 
pred Trumpom

Po poročanju tujih medijev trenutno mnogo Kubancev, deloma tudi zaradi Castrove smrti, najbolj skrbi, kakšne odnose bo s Kubo vzpostavil novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump. Ta je ocenil, da se svet poklanja spominu na surovega diktatorja, ki je skoraj šest desetletij zatiral lastno ljudstvo. »Čeprav se tragedije, smrti in bolečine, ki jih je povzročil Castro, ne morejo izbrisati, bo naša administracija storila vse, kar lahko, da bodo Kubanci lahko začeli pot do blaginje in svobode,« je dejal Trump. Bolj diplomatski je bil ameriški predsednik Barack Obama, ki je o Castru dejal, da bo »ogromen vpliv te edinstvene osebnosti na ljudi in svet okrog njega ocenila zgodovina«. »Odnose med ZDA in Kubo so skoraj šest desetletij zaznamovala nesoglasja in globoke politične razlike. V času mojega predsednikovanja smo trdo delali, da bi pustili preteklost za seboj in si prizadevali za prihodnost, v kateri odnosov med državama ne bodo določale razlike, ampak številne stvari, ki jih delimo kot sosedje in prijatelji,« je sporočil Kubancem in jim zagotovil, da bo ZDA prijateljstvo ohranjala tudi vnaprej.