ANALIZA

Na bojnem polju pred smrtjo ni nosil čelade

Objavljeno 20. september 2014 09.35 | Posodobljeno 20. september 2014 09.36 | Piše: E. B.

Za Riharda III. sta bili usodni poškodbi glave, je pokazala sodobna analiza.

Grbo je resnično imel, a ga ni ovirala pri hoji.

Še pred nekaj leti je bila njegova usoda ovita v tančico skrivnosti, znanstveniki pa lahko zdaj z vrhunsko tehnologijo postrežejo že s številnimi podrobnostmi: kralj Rihard III. je umrl v toči streliva srednjeveškega orožja, domnevno pa so bile usodne poškodbe glave.

Naj spomnimo, kralj iz hiše York je bil zadnji predstavnik dinastije Plantagenetov, umrl pa je star komaj 32 let in po samo dveh letih vladavine med bosworthsko bitko leta 1485: ta je končala tridesetletno krvavo vojno vrtnic, ki sta jo bili rodbini Lancaster in York, druga je izgubila. Rihard III. tako velja za zadnjega angleškega kralja, ki je umrl v bitki, po njegovi smrti pa so zavladali Tudorji. Natančni pregledi kraljevih kosti so pokazali najmanj enajst poškodb, devet jih je na lobanji, kar pomeni, da Rihard III. na krvavem polju ni nosil čelade, zelo izrazita, a ne usodna pa je bila tudi poškodba medenice – vse kaže, da je kralja nekdo brutalno zabodel po smrti, saj mu je ta predel telesa med bitko varoval oklep, domnevajo strokovnjaki z univerze v Leicestru. »Najhujši sta bili dve rani na glavi, verjetno ga je kdo zabodel z mečem, vsekakor je bilo v igri zelo ostro orožje,« je o odkritjih zaupal profesor Guy Rutty. »Poškodbe so ga gotovo doletele, potem ko je zapustil svojega konja, ki je obtičal v blatu, in se na nogah poskušal postaviti nasprotnikom po robu, kot piše tudi zgodovina.«

Zgodovinarji in znanstveniki že leto dni, vse od spektakularne najdbe pod parkiriščem v Leicestru, pregledujejo kraljeve posmrtne ostanke, ki so že potrdili, da je imel Rihard III. grbo, ki so jo omenjali tudi stoletja stari zapisi in upodobitve; strokovnjaki so še ugotovili, da ni bila tako izrazita in da vladarja ni ovirala pri hoji ter v boju. Sodišče je pred časom, naj še spomnimo, odločilo, da bodo sicer osovraženega kralja pokopali v mestni katedrali v Leicestru, in ne v Yorku, kot je zahtevala Plantagenetska zveza, z vsemi častmi in celo krono, izdelano v slogu 15. stoletja z belimi diamanti, rubini, smaragdi in safirji ter biseri.

Deli s prijatelji