In četudi je pred 150 leti, ko so se v Londonu prvi domislili tovrstnega prevoza, tamkajšnja znamenita podzemna železnica sprva naletela na dvome in nejevero ter so jo nekateri celo označili za »žalitev človeške pameti«, so idejo hitro začela posnemati druga svetovna velemesta. In danes obstaja že okoli 160 sistemov metroja, ki veljajo za enega najboljših, najhitrejših in cenovno najugodnejših prevoznih sredstev velikih mest.
Seul: južnokorejska prestolnica, v kateri biva več kot 10 milijonov prebivalcev, se ponaša z najbolj razvejeno in hkrati tudi najnaprednejšo podzemno železnico na svetu, ki jo vsak dan uporabi okoli osem milijonov ljudi. 429 postaj, na katerih padce na tire preprečuje steklena ograja, ki se odpira avtomatično ob prihodu vlaka, povezuje 563,7 kilometra prog.
Peking: drugo najdaljšo podzemno železnico, ki prebivalcem in obiskovalcem omogoča hitro osvajanje mesta brez zamudnih zastojev, so zgradili v Pekingu. Tamkajšnje podzemno železniško omrežje, ki ga prekinja 261 postaj, se kot pajkova mreža vije po 442 kilometrih tirov.
Šanghaj: premike znotraj najbolj poseljenega mesta na svetu, v katerem je dom našlo več kot 23 milijonov ljudi, vsekakor olajša 437 kilometrov podzemne železnice. Na dvanajstih linijah metroja, ki ga vsak dan uporabi sedem milijonov in pol ljudi, je razporejenih 292 postaj.
London: angleška prestolnica se ne pohvali le z najstarejšo podzemno železnico, ampak tudi z eno najdaljših na svetu ter eno najbolj prometnih v Evropi. Skupno dolžino tirov, ki znašajo 402 kilometra, seka 270 postaj, vsak dan pa jo uporabi več kot tri milijone ljudi.
New York: na seznamu najbolj razvejenih podzemnih železnic se s 337 kilometri prog znajde tudi newyorška, eden izmed simbolov velikega jabolka. A čeprav ni najdaljša, se ponaša z največjim številom postaj, saj je teh kar 468.
