DAVČNI DOGOVORI

Multinacionalke so se izognile plačilu več milijard evrov davka

Objavljeno 06. november 2014 22.37 | Posodobljeno 06. november 2014 22.37 | Piše: STA, Ma. F.

Med korporacijami, ki se poslužujejo skrivnih davčnih dogovorov, je moč najti Pepsi, Ikeo, GlaxoSmithKline, Volkswagen, največje svetovne banke in velike finančne sklade.

Objava slabo luč meče na predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, ki je bil pred Bettelom luksemburški premier 19 let, torej v času, ko je bilo sklenjenih mnogo poslov.

WASHINGTON – Več kot 340 mednarodnih korporacij se že vrsto let poslužuje skrivnih davčnih dogovorov v Luksemburgu, ki jim omogočajo znižanje davčnih obveznosti, so razkrili preiskovalni novinarji. Med korporacijami, ki se poslužujejo teh dogovorov, je moč najti Pepsi, Ikeo, GlaxoSmithKline, Volkswagen, največje svetovne banke in velike finančne sklade.

Luksemburški predsednik vlade Xavier Bettel je danes zagotovil, da so bili davčni posli z največjimi mednarodnimi družbami zakoniti. »Želim poudarili, da so bili ti (davčni) posli skladni z mednarodnim pravom,« je poudaril Bettel.

Objava slabo luč meče na predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja, ki je bil pred Bettelom luksemburški premier 19 let, torej v času, ko je bilo sklenjenih mnogo poslov.

Davčni posli pod drobnogledom

Na objavo se je odzvala tudi komisija. Kot je pojasnil Junckerjev tiskovni predstavnik Margaritis Schinas, je EU pod drobnogled vzela luksemburške davčne posle z mednarodnimi družbami in bo ukrepala, če bo to potrebno.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) s sedežem v Washingtonu je z objavo serije člankov iz najnovejše mednarodne novinarske preiskave o skrivnih davčnih dogovorih v Luksemburgu začel v sredo. Več kot 28.000 strani dokumentov, ki jih je pridobil ICIJ v polletni raziskavi, je preiskovalo več kot 80 novinarjev iz 26 držav. Dokumenti zajemajo obdobje med letoma 2002 in 2010, ko je luksemburško vlado vodil Juncker.

Nekatera podjetja so za skrivne posle prek podružnic v Luksemburgu plačale manj kot odstotek davščin, skupaj pa so prek te države največje svetovne korporacije prelile na stotine milijard evrov prometa in se izognile plačilu več milijard evrov davkov v državah, v katerih ustvarjajo dobičke.

Občutno nižji davki

Podjetja so Luksemburg izkoristila na različne načine. Tako dokumenti razkrivajo, da je družba Fedex s sedežem v ameriškem Memphisu v Luksemburgu ustanovila dve podružnici in prek njiju dobičke iz svojih mehiških, francoskih in brazilskih enot prenesla na svojo podružnico v Hongkongu. Dobički so se v Luksemburg večinoma prelili kot neobdavčene dividende. Luksemburg je pristal na obdavčenje samo četrtine od enega odstotka Fedexovega zadržanega dobička, kar 99,75 odstotka dobička pa je ostalo neobdavčenega.

Čeprav so mednarodne korporacije na ta način plačale občutno nižje davke, gre za povsem legalno dejanje, v njem ni nič nepoštenega ali neetičnega. Ameriški strokovnjak za davke Stephen Shay Luksemburg označuje celo kot magično pravljično deželo.

Davčni sistem v Luksemburgu je konkurenčen. Če podjetjem uspe znižati svoje davčne obveznosti na manj kot odstotek, to ni problem davčnega sistema v eni državi, temveč dejstva, da davčni sistemi po državah niso poenoteni, poudarjajo strokovnjaki.

Deli s prijatelji