DUNAJ – Današnjim obiskovalcem Dunaja je manj znano, da je bila avstro-ogrska prestolnica nekoč tudi prestolnica greha. Nikakor ni bilo naključje, da so tam ustvarjali letošnja jubilanta Arthur Schnitzler (po njegovi sanjski noveli so Nicole Kidman, Tom Cruise in Rade Šerbedžija posneli film) in slikar Gustav Klimt, Egon Schiele, ne nazadnje skladatelj Johann Strauss (valčki so nekoč veljali za skrajno opolzek ples ljudskih množic!), in da je vse skupaj proučeval praoče sodobne seksualne teorije Sigmund Freud.
Te dni so v dunajskem muzeju Leopold na ogled Nagi moški. In Dunaj ne bi bil Dunaj, če se ne bi na pragu 21. stoletja ob pogledu na nepokrite lulčke zgražala še svetovljanska mestna srenja. Škandal, so trobentali ob četrtkovem odprtju zgodovinske retrospektive golih penisov, pripadajočih mošenj in zadnjic. Kustosinja Elisabeth Leopold, ki se ji je zamisel porodila že pred tremi leti, ne razume razburjenja, razstava je postavljena estetsko in študijsko. Moški spolni ud obravnava skozi dve stoletji umetniškega snovanja, po mnenju nekaterih kritikov je razstava pomemben prispevek k novi podobi moškega. V minulih desetletjih smo veliko govorili in pisali o preobrazbi ženske, ki je dosegla vrhunec s tabletko proti zanositvi. Zdaj je na udaru krona stvarstva, ki počasi dojema zlo slutnjo, da so ženske v resnici močnejši spol.
V antiki normalno, v renesansi greh
Za veliko hrupa so poskrbeli že letaki razstave, zaradi plohe pritožb in zgražanja se je vodstvo muzeja odločilo prelepiti sporne genitalije treh golih nogometašev francoskega studia Pierre&Gilles. Spomnimo se, da podobe golih moških z vsem premoženjem v antiki niso bile sporne, celo tekmovalci so bili nagi, v začetku 16. stoletja pa so se vrli Firenčani tako razburili nad povsem golim Michelangelovim Davidom, da so ga ponoči kamenjali, mu odlomili roko in ga je morala varovati oborožena straža. Dunajsko razstavo je zasnoval kurator in muzejski direktor Tobias Natter, iz obilne mednarodne zakladnice golih možakov je izbral 300 eksponatov, uredil jih je kronološko in tematsko, v postavitvi bi lahko bil precej bolj provokativen, a se je raje odločil za resno študijo in je upošteval estetske kriterije (ne)želenega objekta poželenja. Marsikje je pustil ude napol zakrite, najdemo pa tudi vroče izzive s prizori samozadovoljevanja in spolnega akta v različnih poljubnih kombinacijah.
A kako je lahko družba v času podivjane komercializacije in oglaševanja ter vsesplošne prisotnosti pornografije tako dvolična, da se obregne ob demonstracijo zgodovine golega moškega? Resda muzej odsvetuje obisk razstave otrokom, seveda so sporna zgolj dela, nastala po drugi svetovni vojni. Še pred uradnim odprtjem je na razstavo v Muzejski četrti vabila skulptura Mister Big umetnice Ilse Haider. O razstavi od antičnih vzorov in Cezanna preko Schieleja do Warhola in homoerotičnih risb Antona Koligsa poroča tudi New York Times.