Po pariškem kulturnem centru Pompidou, ki je pred leti odprl svojo depandanso v Metzu, je tudi sloviti muzej Louvre odprl podružnico v francoski provinci. Izbrali so okoli 200 kilometrov oddaljeni, nekdaj pretežno industrijski Lens v departmaju Pas-de-Calais, ki je bil nekoč središče premogovništva, zadnji rudnik so zaprli leta 1990.
Četrtega decembra lani je super muzej odprl francoski predsednik Francois Hollande in se dal slikati pred znamenito in znova vse bolj aktualno Delacroixevo sliko pariške komune La liberte qui guide le peuple iz leta 1830. Francozi želijo pokazati in dokazati, da je kriza tudi čas rasti in velikih projektov, ne pa zgolj krčenja in odpovedovanja.
Mesto Lens in širše zaledje v tem muzeju vidita predvsem novo priložnost za obdobje po veliki krizi, z njim povezujejo razcvet številnih dejavnosti od starih obrti do kulinarike in do tradicije prijaznega turizma. Med prvimi, ki so začeli industrijsko krajino spreminjati v kulturno, so bili že pred desetletji Nemci v prav tako premogovniškem Porurju, zadnja leta se s tovrstnimi projekti ukvarjajo na Otoku, kjer z novo vsebino oživljajo velike ladjedelnice. V Franciji se največja želja, da bi v Lensu razstavili tudi slovito Leonardovo Mono Lizo, meščanom ne bo izpolnila. Po tveganih potovanjih z ladjo v ZDA in letalom v Rusijo prve slike sveta menda ne bodo več posojali in selili.
V tolažbo vsaj restavrirani Leonardo
So pa od 12. decembra v velikem muzeju v Lensu, ki leži na rahli vzpetini sredi mestnega spalnega naselja in je velik kar 7000 kvadratnih metrov, na ogled številna znana umetniška dela, tudi znamenite slike in kipi iz vseh obdobij umetniškega ustvarjanja po Evropi. Dvesto pet del (slike, plastike in vizualna umetnost) je razvrščenih v razstavo Galerija časa, ki obsega različna obdobja od antike do danes, posamezni ciklusi bodo odprti kar pet let. Najprej je na ogled renesančno obdobje, najdragocenejša slika je vendarle iz delavnice velikega Leonarda, gre za olje Marija z otrokom in sv. Ano, ki so ga pred časom mojstrsko restavrirali.
Muzej, ki so ga z velikim pompom napovedali pred osmimi leti, tudi da bi ublažili kritike glede pregrešno drage luksuzne podružnice v Združenih arabskih emiratih, naj bi odprli že leta 2009, a je kriza naredila svoje. Prva razstava renesančnih del, ki bo odprta do jeseni letos, je po besedah direktorja Louvra Henryja Loyretta imeniten izbor, za obiskovalce pa bo obisk Louvra Lens vsekakor izjemen dogodek.
Kar 150 milijonov evrov vreden muzej sta iz aluminija in stekla zasnovala japonska arhitekta Kazujo Sejima in Ruje Nišizava; 120 metrov dolga tovarniška hala deluje skromno in subtilno, je polna svetlobe, v velikem steklenem paviljonu pa so vzporedno razstavljena dela iz severnofrancoske regije.
