STRAH PRED EPIDEMIJO

Mišja mrzlica na Hrvaškem

Objavljeno 10. april 2017 13.45 | Posodobljeno 10. april 2017 13.45 | Piše: U. S.

Trepetajo pred epidemijo, večina okuženih v Zagrebu.

Sezona izletov se je komaj začela, hrvaške zdravstvene oblasti pa že svarijo pred epidemijo mišje mrzlice. Foto Shutterstock

ZAGREB – Od začetka leta so na zagrebški infekcijski kliniki hospitalizirali kakšnih 20 ljudi, ki so zboleli za hemoragično mrzlico z renalnim sindromom oziroma mišjo mrzlico, okoli deset pa v drugih hrvaških bolnišnicah. Večina se je okužila na Medvednici in okolici, nekateri pa na območju Siska in Ivanić Grada, število obolelih se je povečalo predvsem marca. »Letos lahko pričakujemo epidemijo mišje mrzlice, zato je treba zdravnike in javnost opozoriti na preventivne ukrepe pa tudi na diagnostiko in zdravljenje,« so sporočili z zagrebške infekcijske klinike.

Gre za nevarno akutno nalezljivo bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi; med temi ločimo več antigensko različnih vrst, ki se ločujejo po vrsti gostitelja in tudi glede na geografsko pojavljanje. Epidemije se pojavljajo ciklično, sporadični primeri pa vsako leto. Povzročitelj kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom miši in podobnih glodavcev. Bolezen se običajno pojavlja v spomladansko-poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi in delajo na polju in v gozdu, povezana je tudi s taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem prostorov, kjer so vidni iztrebki glodavcev ali njihove sledi. Od okužbe do pojava znakov bolezni običajno minejo od dva do štirje tedni, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Simptomi so visoka temperatura, splošno slabo počutje, močan glavobol in bolečine v ledvenem predelu in trebuhu pa tudi bolečine pri premikanju očesnih zrkel, očesne veznice so pordele, bolnik je v obraz rdeč. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje konča, sledi ozdravljenje brez posledic. V težjih primerih po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko nenadoma pade krvni pritisk, bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Sledi obdobje, ko prevladujejo znaki odpovedi ledvic, bolnik lahko v tej fazi tudi umre. Smrtnost je od pet- do 15-odstotna.

To ni edina epidemija, s katero se spopadajo na Hrvaškem: v zadnjem mesecu je več kot 200 otrok poiskalo zdravniško pomoč zaradi povišane temperature in motenj dihanja, zaradi zapletov, med katerimi omenjajo tudi močne bolečine v nogah in težave pri hoji, so jih sedem z reševalnim vozilom prepeljali v splitsko bolnišnico. K sreči so hospitalizirani hitro okrevali, bolezen pa ni pustila posledic. Oboleli so večinoma stari od šest do devet let, večinoma z območja Dusine, Banje, Umčana in Vrgorca; vzroka epidemije hrvaške zdravstvene oblasti še ne poznajo, poudarjajo pa, da ni kriva voda. Odgovorni so vseeno vzeli vzorce in jih poslali v analizo, rezultati bodo znani čez nekaj dni.

Deli s prijatelji