BERLIN – Nemci se spričo rekordnega dotoka migrantov počutijo vedno bolj nelagodno, zaradi tega kanclerki Angeli Merkel v javnosti tudi upada podpora, kaže danes objavljena anketa. Nemški notranji minister Thomas de Maziere bo verjetno tudi zaradi tega danes predstavil novi zakonski predlog, ki zadeva migrante.
Več kot polovico Nemcev je strah ...
Glede na javnomnenjsko raziskavo, ki jo je danes objavil nemški javni radio ARD, več kot polovica Nemcev, to je 51 odstotkov, zaradi tako velikega dotoka prišlekov čuti strah. Gre za 13-odstoten porast v primerjavi z anketo, opravljeno v začetku septembra. 47 odstotkov vprašanih se takšnega razvoja dogodkov ne boji.
... podpora Merklovi pa pada
Merklovi je podpora v primerjavi s prejšnjim mesecem upadla za šest odstotnih točk in je zdaj 54 odstotkov. Na drugi strani je podpora glavnemu kritiku njene azilne politike, bavarskemu ministrskemu predsedniku Horstu Seehoferju, podpora narasla za 11 odstotnih točk na 39 odstotkov. Manj kot polovica vprašanih, to je 48 odstotkov, je izrazila zadovoljstvo z vlado Merklove. Prejšnji mesec je bilo z njo zadovoljnih pet odstotkov vprašanih več.
Septembra v Nemčijo 280.000 migrantov
V minulem mesecu je v Nemčijo prišlo 280.000 migrantov, več kot v celotnem lanskem letu. Berlin si zato trenutno pospešeno prizadeva, da bi od iskanja azila v Nemčiji odvrnil ekonomske migrante, s čimer naj bi sprostili sredstva in zmožnosti za begunce, ki prihajajo iz od vojne razdejanih držav, kot je Sirija.
Nemška vladna koalicija, ki jo poleg krščanskih demokratov (CDU) Merklove sestavljajo še socialdemokrati (SPD), je tako v četrtek v bundestag predložila sveženj sprememb azilne zakonodaje. Ta med drugim predvideva, da se na nemški seznam t. i. varnih držav izvora uvrstijo še Albanija, Kosovo in Črna gora, medtem ko so Srbija, BiH in Makedonija že na njem.
Novosti naj bi poleg tega pospešile obravnavo prošenj za azil, vračanje tistih, ki jim je azil zavrnjen, nazaj v njihove domovine ter gradnjo nastanitvenih kapacitet za begunce. V skladu s spremembami naj bi begunci tudi občutno dlje ostali v prvi namestitvi in tam, če bo mogoče, prejemali zgolj pomoč v dobrinah. Begunci z vojnih območij naj bi bili sicer deležni tudi nekaterih izboljšav.
Nemški notranji minister je ob predstavitvi sprememb, ki so naletele na kritike in dvome opozicije ter nevladnih organizacij, poudaril, da dosedanji nemški azilni sistem ni pripravljen na takšen pritisk beguncev. Terjal je prizadevanja za integracijo tistih, ki jim bodo azil odobrili, od njih pa, da priznavajo v Nemčiji veljavne zakone in pravila, piše današnji Frankfurter Allgemeine Zeitung.
Minister: Do poletja so bili begunci hvaležni, da so tukaj. Zdaj pa ...
Za javno televizijo ZDF je nato de Maziere šel še dlje in izrazil kritike na račun, kot je dejal, manjšine beguncev, ki razgrajajo, se pritožujejo nad neograjenimi namestitvami ali zavračajo hrano, s katero jim postrežejo. »Do poletja so bili begunci hvaležni, da so tukaj. Sedaj imamo številne begunce, ki mislijo, da si lahko dodelijo namestitev po lastni želji,« je dejal. »Zapustijo kamp ali si naročijo taksi, nepričakovano imajo denar, da po Nemčiji prepotujejo več sto kilometrov. Ali stavkajo, ker jim ni všeč njihova namestitev, se pritožujejo, ker jim ni všeč hrana, ali razgrajajo v azilnih centrih.« Kot je dodal, gre sicer za manjšino, a Nemčija po njegovih besedah vztraja, da begunci sprejmejo namestitev, ki jim jo določijo migracijske službe.
De Maziere je sicer v četrtek napovedal tudi novi zakon, v skladu s katerim naj bi na meji z Avstrijo postavili t. i. tranzitne cone za begunce. Te cone naj bi bile predvsem namenjene državljanom šestih držav zahodnega Balkana, kjer po mnenju Berlina ni preganjanj, podrobnosti pa naj bi minister predstavil danes.
Glede na doslej znano naj bi bile cone podobne namestitvam za migrante brez dokumentov v tranzitnih cona na nemških letališčih. Tam zavarovane ograje prišlekom preprečujejo pobeg. Po besedah de Maziera bi lahko prišleke, ki bi v Nemčijo prišli po kopenski poti, v tovrstnih conah zadrževali do sedem dni.
Načrti o tranzitnih conah so tako kot sveženj sprememb azilne zakonodaje že naleteli na ostre kritike v opoziciji, dvome o njih pa so izrazili tudi nekateri politiki iz vrst koalicijskega SPD.
