DOBROTNIKA

Milijonarja kupila ladjo, z njo rešujeta begunce

Objavljeno 17. julij 2015 09.34 | Posodobljeno 16. julij 2015 11.01 | Piše: Aleš Kovačič

Zakonca, ki živita na Malti, sta lani v Sredozemskem morju rešila 3000 ljudi.

Zakonca Catrambone. Foto: Moas

Poleti 2013 sta premožna italijansko-ameriška zakonca Chris in Regina Catrambone z luksuzno jahto križarila po Sredozemskem morju. Njuno značilno bogataško brezskrbno dopustniško uživanje je prekinil neobičajen predmet, ki se je pozibaval na valovih Mediterana.

»Z možem sva na gladini morja zagledala zimski plašč,« se prelomnega trenutka, ki je lastnika zavarovalniškega podjetja Tangiers usmeril na pot humanitarnega dela z begunci v Sredozemlju, spominja Regina. »Kapitana sva vprašala, od kod plašč sredi odprtega morja. V naslednjem trenutku se mu je obraz zmračil in povedal je, da lastnika zelo verjetno ni več med nami. To je vsekakor vzbudilo najino pozornost,« se nenavadnega dogodka med počitnicami spominja Regina, ki ima italijanske korenine.

Hitro sta spoznala, da je plašč zelo verjetno nosil eden izmed tisočih nesrečnih beguncev, ki si prek nevarnega Sredozemskega morja poskušajo utreti pot v na videz varno in civilizirano Evropo.

Evolucijo skrbi za sočloveka, je v dejavno pomoč ljudem v stiski po besedah zakoncev Catrambone v njunem osebnem svetu spodbudil tudi govor papeža Frančiška, ko je jeseni 2013 premožne podjetnike po svetu pozval, naj se aktivno vključijo v pomoč soljudem v stiski. »Samo spogledala sva se in si rekla: nekaj morava ukreniti,« se trenutka razcveta empatije spominja Regina in doda: »To je bil trenutek, ki je botroval najini odločitvi, da kupiva ladjo in z njo aktivno pripomoreva k reševanju begunske krize v Sredozemlju.«

Moderna tehnologija

V skladu z idejo je mlad poslovni par, ki živi na Malti, z lastnim denarjem kupil štiridesetmetrsko ladjo z imenom Phoenix. Nekdanja raziskovalna ladja je polna najmodernejše in sofisticirane opreme, med drugim je opremljena z dvema brezpilotnima letaloma, ki ju posadka reševalne ladje uporablja pri iskanju brodolomcev. Po besedah Chrisa, ki ima ameriško državljanstvo, sta brezpilotni letali oziroma helikopterja opremljena s toplotnimi kamerami, posnetki pa so v visoki resoluciji, tako da lahko operaterji z njimi razberejo celo takšne detajle, kot je tekst na koščku papirja.

To je pri iskanju beguncev, ki pot na razpadajočih in prepolnih barkačah v zahrbtnih vodah Sredozemlja velikokrat končajo v brodolomu, izjemno pomembna tehnološka prednost.

Poslanstvo njune zasebne humanitarne operacije, ki sta jo poimenovala Migrant Offshore Aid Station (MOAS), Chris opiše z naslednjimi besedami: »Tukaj v mnogo pogledih pišemo zgodovino, saj gre za prvo civilno ladjo, ki uporablja toliko moderne tehnologije. Z našim podvigom upamo na izboljšanje tehnik in pristopov k reševanju na morju. Mislim, da sva inovatorja. Poskušava narediti nekaj, kar ni uspelo še nikomur. Denar sva vložila v nekaj, o čemer mnogi zgolj govorijo,« je prepričan Chris. »Najino poslanstvo ni reševati sveta, ampak pomagati ljudem, ki so se znašli v stiski,« še preprosto in skromno povzame Chris.

Običajen protokol reševanja begunskih pomorskih odisejad je takšen, da osebje na krovu Phoenixa ob stiku s plovilom priseljencev – po večini so iz Afrike ter z Bližnjega vzhoda – o položaju in stanju ladje obvesti oblasti in počaka na navodila.

A medtem posadka ne stoji križem rok, ampak nesrečnikom priskoči na pomoč s hrano, vodo in tudi zdravstveno oskrbo. Na krovu Phoenixa je med šestnajstimi člani posadke tudi zdravnik in povsem opremljena ambulanta. »Če ugotovimo, da se ladja potaplja ali pa da je na krovu preveč ljudi, na navodila italijanskih ali malteških oblasti niti ne čakamo,« o nujno potrebnem prevzemanju pobude razlaga Chris: »Takoj priskočimo na pomoč in začnemo vkrcavati ljudi. Begunci so tako do prihoda oblasti pri nas na varnem.«

V projekt vložila več kot sedem milijonov evrov

Medtem ko se vlade evropskih držav, med njimi tudi slovenska, prerekajo in otepajo begunskih kvot, sta premožna zakonca v zasebni človekoljubni projekt vložila več kot sedem milijonov evrov. Samo šestdeset dni plovbe in reševanja ju stane dva milijona evrov, v tem času pa sta pomagala že 3000 ljudem. Tolikšen pa je žal tudi njun letni proračun, kar pomeni, da je Phoenix aktiven le kratek del leta, medtem ko sredozemska plima človeške nesreče in bede iz dneva v dan narašča.

A podjetnika sta iznajdljiva optimista in samozavestno napovedujeta razširitev ter povečanje obsega zasebne operacije MOAS. Če ne drugače, prek množičnega financiranja (crowdfunding). In to kljub temu, kot pravita, da malteške oblasti niso najbolj navdušene nad njunim početjem. Politika se, tako kot drugod po Evropi, boji, da bi se s tem povečalo število beguncev na otoku.

Pasivno oviranje oblasti je ne nazadnje razvidno tudi iz dejstva, da Phoenix pluje pod zastavo Belizeja, saj so malteške oblasti z registracijo ladje po Regininih besedah »nerazumno zavlačevale«. 

Deli s prijatelji