Mesto na vulkanih

Auckland so prvi naseljevali Maori okrog leta 1350. Utrjene vasi so si postavili na vrhovih vulkanov, na območju današnjega mesta jih je več kot petdeset. Auckland je najožji del Severnega otoka, ki poleg Južnega in manjših otokov naokoli sestavlja Novo Zelandijo. Njegovo maorsko ime je Aotearoa, v prevodu Dežela dolgega belega oblaka. Prvotno se je ime Aotearoa nanašalo le na Severni otok.

Ozek preliv, ki povezuje Tasmansko morje na zahodu in Tihi ocean na vzhodu, je bil od nekdaj pomembna strateška točka. Morje je ljudem dajalo hrano, rodovitna vulkanska zemlja pa je dobro obrodila. Ocenjujejo, da je na tem območju živelo 20.000 Maorov.

Velike spremembe je Nova Zelandija doživljala po letu 1830. Evropejci so kupovali maorsko zemljo in trgovali. Širili so se kriminal, nasilje in brezpravje. Za prevlado na območju sta se bojevali dve glavni maorski plemeni, Ngati Whatua in Tainui. Te Kawau, poglavar Ngati Whatua, je, predvsem ker se je oborožil z britanskim orožjem, porazil nasprotno pleme.

Leta 1840 je v aucklandsko pristanišče priplula ladja častnika britanske kraljeve mornarice Williama Hobsona z nalogo, da si podjarmi in kolonizira Novo Zelandijo ter poišče primeren kraj za glavno mesto. Nekaj dni prej pa je že vplula ladja Platina s 130 kolonisti in montažno rezidenco za guvernerja. Rezidenca je bila podobna hiši, ki so jo zgradili za Napoleona, ko je bil izgnan na otok Sveta Helena.

V času ko so potekali pogovori med Hobsonom in poglavarjem Te Kawaujem o nakupu zemlje za prestolnico, so poglavarji številnih plemen podpisovali tako imenovano pogodbo Waitangi, ki določa razmerja med Britanci in Maori. Vsebuje tri člene, ki so opredelili britansko ozemeljsko suverenost in ekskluzivnost za nakup maorske zemlje ter enakopravnost Maorov z britanskimi državljani.

Podpisalo jo je 540 maorskih poglavarjev po vsej Novi Zelandiji, morali pa so jo spoštovati tudi tisti redki, ki je niso podpisali.

Britanci so najprej kupili 12 kvadratnih kilometrov ozemlja za prestolnico nove države, kjer so sprva postavili le nekaj šotorov na obali. Naselje se je hitro razvijalo zlasti zaradi izvoza domačih proizvodov, med katerimi je bil pomemben les kaurijevih dreves.

Britanska suverenost je bila razglašena 21. maja 1840, prvi guverner je postal William Hobson. Leta 1865 je Wellington postal glavno mesto.

Obletnico ustanovitve Aucklanda praznujejo le na severnem delu Severnega otoka, in sicer na ponedeljek, najbližji 29. januarju, dnevu, ko je Hobson priplul v Bay of Islands nedaleč od Aucklanda. Tega dne imajo med drugimi prazničnimi dogodki tudi znamenito regato, prve, leta 1840, se je udeležil tudi guverner Hobson.

Najlepši razgled na mesto je iz stolpa Sky, vstopnina je kar 28 novozelandskih dolarjev, in z vrha vulkana Eden, vzpon nanj je brezplačen. Vulkan Eden, najvišji med vsemi v Aucklandu, je visok 196 metrov. Z vrha je lep razgled na preliv in obe pristanišči Manukau in Waitemata. V lepo zaokroženo žrelo, globoko 50 metrov, je vstop prepovedan, ker je sveti kraj. Zadnji vulkan je izbruhnil pred 600 leti, to je bil Rangitoto.