Mesto iz preteklosti

Potres jakosti 7,8 po Richterju je stresel pokrajino Hawke's Bay 3. februarja 1931. Življenje je izgubilo 261 ljudi, predvsem iz mestec Hastings in Napier. Takrat je na območju zaliva Hawke živelo 30.000 prebivalcev. Največ žrtev je bilo v Napierju, zato ga imenujejo tudi napierski potres. Ostalo je le nekaj zgradb, katerih lesena montažna konstrukcija je bila okrepljena z betonom. Potres velja za največjo novozelandsko naravno katastrofo.

Napier danes šteje 57.000 prebivalcev, del središča je še vedno v arhitekturi sloga art deco. Največjo pozornost vzbujajo objekti časnika Daily Telegraph, MTG (muzej, gledališče, galerija) Hawke's Bay in zgradba National Tobacco Company. 
Festival Napier Art Deco je spomin na potres, ki privabi domače in tujce. Organizirajo ga vsak tretji teden februarja. Letošnji je trajal pet dni, od 15. do 19.

Od igle do lokomotive

Med festivalom se Napier iz idiličnega obalnega in kopališkega mesta spremeni v arhitekturno, kulturno in zgodovinsko meko art decoja. Parkirišče ob obali je bilo polno avtomobilov z bivalnimi prikolicami in avtodomov. Ljudje se pridejo zabavat na številne dogodke, kupujejo izdelke, narejene po vzoru tistih iz dvajsetih in tridesetih let 20. stoletja, ter uživajo v kulinarični, predvsem vinski ponudbi. Pokrajina Hawke's Bay namreč slovi po izbranih vinih.

Še zlasti veselo se prazniku predajajo domačini, stari in mladi. Po modi art deco so si uredili pričeske, brade in brke, oblekli so svečana oblačila, se nališpali in okitili z nakitom. Glave so pokrili s klobuki.

Art deco (okrajšava za francosko art décoratif, dekorativna umetnost) je po vsem svetu priljubljen slog oblikovanja, ki je doživel vrhunec med letoma 1920 in 1940. Ime je dobil po pariški razstavi Exposition Internationale des Arts Décoratifs et Industriels Modernes leta 1925.

V tem slogu so izdelovali avtomobile, pohištvo, kuhinjske pripomočke, porcelan, tekstil, nakit, ure, radijske aparate, telefone, glasbene avtomate... Vplival je na arhitekturo, notranje, industrijsko oblikovanje, modo, grafično umetnost in kino. Med razcvetom je pomenil razkošje, glamur, živahnost in vero v družbeni in tehnološki napredek.

Navdih je črpal tudi iz antike, umetniki in oblikovalci so kombinirali stare motive z industrijskimi in geometrijskimi oblikami, z bleščečimi tkaninami, ogledali, srebrnimi, zlatimi ter kromiranimi okvirji.

Zabava in posel

Župan Napierja Bill Dalton se je med festivalom vozil po mestu s svojim starodobnikom ford A roadster pick up, letnik 1928. Na Novi Zelandiji je veliko starodobnikov, zato so udeležbo na paradi omejili na število 250, in to starejših od letnika 1946.

Festivalski katalog je kar na 42 straneh opisal več kot sto dogodkov. Organizirali so Gatsbyjev piknik, prohibicijska zabava je bila šele po deveti zvečer, v mestnem gledališču je bila trikrat na sporedu Bizetova opera Carmen. Vrteli so film Zgodba Vernona in Irene Castle iz leta 1939 z Ginger Rogers in Fredom Astairom v glavnih vlogah ter film bratov Marx iz 1938 z naslovom Hotelska sobna strežba (Room service). V najstarejšem novozelandskem zaporu so obiskovalcem postregli s čajem in sladico in pripovedovali o grozodejstvih nekdanjih zločincev.

Igrali so jazz, uspešnice Sinatre in Presleyja, kdor je hotel (in plačal), se je lahko učil plesati charleston ali z novozelandskima prvakoma Johnom in Felicity Flower argentinski tango. Sejem starin seveda ni smel manjkati, pripravili so številne kulinarične dogodke s pokušanjem vin.

Festival je dobra zabava in velik posel, zelo redki dogodki so brezplačni. Za organizacijo, nadzor kakovosti in prodajo nekaterih izdelkov in storitev ter promocijsko gradivo skrbi posebna organizacija Art Deco Trust. Na svetu je le še eno art deco mesto. To je Miami Beach na Floridi. Od Napierja se razlikuje po tem, da je v slogu le del velemesta, medtem ko novozelandski kraj ves diha v njem.