Ko so svetu, potopljenemu v mite in legende, s svetega Olimpa še ukazovali bogovi, je grški junak Filipid na krilih vesele novice, da so Grki na Maratonskem polju porazili Perzijce, brez prestanka pretekel dobrih 40 kilometrov dolgo pot od Maratona do Aten. Tako govori vsaj legenda, toda najsi je v njej kaj resnice ali ne, navdihnila je eno najtežjih disciplin sodobnih olimpijskih iger ter na leto prek 500 maratonskih preizkušenj po vsem svetu. Med njimi jih ima šest še prav poseben status.
New York: začel se je skromno, s komaj 127 ljubitelji teka, ki jih je opazovala le stoglava skupinica radovednežev, a se je v 43 letih razvil v verjetno najslavnejši, vsekakor pa medijsko najbolj razvpiti maraton na svetu. Ta 3. novembra letos pričakuje rekordno udeležbo, ob že standardnih dveh milijonih opazovalcev še skoraj 50.000 maratonskih navdušencev, ki se bodo podali na 41.195 metrov dolg atletski izziv. Ki je za marsikoga tudi svojevrsten finančni zalogaj. Četudi odmislimo letalsko vozovnico, bivanje in 10 ameriških dolarjev za oddano prijavnico, morajo srečni izžrebanci za privilegij udeležbe nato odšteti 260 evrov prijavnine.
Berlin: najhitrejši maraton na svetu, kjer so tekači potolkli največ svetovnih rekordov, bo 29. septembra slavil 40-letnico. Čeprav lahko na njem preizkuša svoje meje 40.000 tekačev, so bile startne številke že davno razprodane. Prvih deset tisoč maratoncev je moralo zanjo odšteti 60 evrov, nadaljnjih 15.000 zagrizencev si je mesto v startnem polju zagotovilo z 90 evri, preostali so morali izpljuniti še nadaljnjih trideset. Marsikdo, ki bo pretekel ciljno črto ter si pritekel medaljo, pa bo v denarnico verjetno segel po še osem evrov, kolikor stane gravura odličja.
Chicago: sredi oktobra, natančneje trinajstega, bodo ameriško vetrovno mesto preplavili ljubitelji teka. A čeprav so zaradi velike priljubljenosti organizatorji tretjega največjega maratona, ki je svojo pot začel leta 1977 s 4200 tekači, zdaj že drugo leto zapored odprli vrata kar 45.000, so bila prijavna mesta ponovno zapolnjena izjemno hitro. Izkušnja teka po chicaških ulicah stane (neameriške) udeležence 150 evrov.
Boston: bostonski maraton med maratoni vsekakor zavzema posebno mesto, saj so ga letošnjo pomlad pripravili že 117. po vrsti. Žal ga danes marsikdo ne povezuje toliko z maratonsko tekmo z najdaljšo tradicijo, ki jo je leta 1896 začelo le 18 zanesenjakov, ampak bolj s tragedijo podtaknjenih bomb, ki sta odjeknili 15. aprila ter vzhičenost ob teku prelevili v solze ob treh smrtnih žrtvah in 264 ranjenih. Za naslednji podvig na bostonskih ulicah, načrtovan za 21. april 2014, se s prihodnjim mesecem začne zbiranje prijav. Čeprav pristojbina še ni določena, bo znesek verjetno podoben letošnjim 150 evrom.
London: maraton po otoški prestolnici v Guinnessovi knjigi zaseda mesto največjega letnega dobrodelnega dogodka na svetu, saj mu je v 33 letih delovanja uspelo zbrati prek pol milijarde evrov. Prihodnji se bo odvijal šele 13. aprila naslednje leto, mesta za loterijo, s katero se ti nato morda nasmehne priložnost tekaškega nastopa, ki te pride okoli 40 evrov, pa so že davno zasedena. Razgrabljena so bila v pičlih 11 urah.
Tokio: februarja letos se je največji peterici priključil tudi maraton v japonski prestolnici, na katerem so z zavidljivim številom več 300.000 prijavljenih kar za desetkrat presegli število startnih številk. Prijavnina vsakega tekača olajša za dobrih 90 evrov, za prihodnji tek, načrtovan za 23. februar 2014, pa se prijave zaključijo s koncem tega meseca.
