Marsove brazde naj bi izdolbla tekoča voda

Nove ugotovitve vesoljske sonde MRO ali Mars Reconnaissance Orbiter kažejo najmočnejše in potrjene dokaze, da je tudi v zdajšnjem času občasno na površini Marsa voda v tekočem agregatnem stanju. Slikovni spektrometer na krovu omenjene vesoljske sonde je zaznal prisotnost mineralov, bogatih z vodo. Ti so na vzpetinah, kjer so bile zaznane tudi skrivnostne temne lise, ki naj bi v resnici dokazovale obstoj tekoče vode na tem planetu.

Take temne lise so tudi na območju kraterja Hale. Pojavijo se na več lokacijah Marsa in so izrazite v času toplejšega letnega časa in podnebja na omenjenem planetu, ko je temperatura vsega minus 23 stopinj Celzija (kar je že kar toplo). Ko postane hladneje, lise izginejo, saj voda ni več prisotna kot tekočina.

Nasa sledi vodi

Kot navaja John Grunsfeld, pomočnik administratorja ali direktorja Nase, je novo odkritje pomemben znanstveni prispevek k raziskovanju rdečega planeta. Dokaz obstoja vode, ki je sicer slana, zato je pri temperaturi minus 23 stopinj Celzija tudi lahko tekoča, kaže na dejstvo, da je Mars planet, ki ni preprost in stalno preseneča.

Mladi raziskovalec Lujendra Ojha z znanega tehnološkega inštituta v Georgii je s še dvema znanstvenikoma o tem napisal prispevek za ugledno revijo Science. Do prvih zanimivih podatkov o vodi je prišel že pred petimi leti, tedaj še kot študent univerze v Arizoni. Proučeval je gradivo, ki ga je posnela kamera visoke ločljivosti, nameščena na satelitu MRO. Ojha s soavtorjema podatke o vodi na Marsovi površini razlaga kot posledico prisotnosti mineralov, ki so bogati z vodo in so znani kot perklorati. Najbolj znana sta magnezijev in natrijev. Nekateri perklorati zadržijo vodo tudi pri temperaturi minus 70 stopinj Celzija. Na zemlji nekatere najdemo v puščavah, nekatere pa lahko uporabljamo celo kot raketno gorivo.

Na Marsu so perklorate zaznali že pred časom, tako sta nanje naletela stacionarni pristajalni modul Phoenix in vozilo, mobilni rover Curiosity. Nekateri znanstveniki menijo, da sta te spojine na površini zaznala že modula vesoljskega programa Viking, ki sta do Marsa prispela in na njem tudi uspešno pristala leta 1976.

Ocean, večji
 od Arktičnega

Kot so nedavno objavili raziskovalci Evropskega južnega observatorja ali ESO, je pred približno štirimi milijardami let na Marsu obstajal primitivni ocean, ki je vseboval več vode kot Arktični na Zemlji.

Mednarodna skupina strokovnjakov je to ugotovila s pomočjo instrumentov velikega teleskopa ESO in ameriškega velikega Keckovega teleskopa ter Nasinega orbitalnega infrardečega teleskopa.

Takratni mladi planet naj bi imel dovolj vode, da bi pokrivala njegovo celotno površino 140 metrov na debelo. Strokovnjaki soglašajo, da se je zbrala v oceanu, ki je zavzemal in pokrival skoraj polovico severne poloble. In na nekaterih delih naj bi presegal globino 1,6 kilometra. To približno ustreza največji globini Jadranskega morja. Takratni Marsov ocean naj bi po ocenah raziskovalcev vseboval vsaj 20 milijonov kubičnih kilometrov tekočine. Zdajšnji podatki naj bi nakazovali, da je njen precejšni del Mars v milijardah let izgubil, le nekaj se je je ohranilo v obeh polarnih kapah in nekaj malega pod površino. Prav slednje ni znano in seveda tudi različne vesoljske strokovnjake še kako zanima. Dostop do nje bi omogočal nastanek naselbine ali kolonije na Marsu, morda bi celo razkril dokaz obstoja nekdanjega ali celo zdajšnjega mikroskopskega in preprostega življenja na tem četrtem planetu.

Novi ogledi že prihodnje leto

Pozornost vesoljskih izvedencev je že dolgo usmerjena k Marsu. Polet tja pripravljajo z dvema novima vesoljskima sondama že za naslednje leto. Z rusko raketo Proton bo poletela sonda Evropske vesoljske agencije pod imenom ExoMars 2016. Sestavljena je iz velikega umetnega satelita in pristajalnega modula, ki bo tehnološki demonstrator. Podvig bo plod sodelovanja med Evropsko in rusko vesoljsko agencijo Roskozmos.

Skoraj hkrati namerava proti Marsu novo vesoljsko sondo, InSight, poslati tudi Nasa. Gre za stacionarni pristajalni modul, ki je podoben že omenjenemu in zelo uspešnemu Phoenixu. Vendar bo sonda InSight pristala na drugem kraju Marsa in je seveda opremljena z drugačnimi instrumenti.