Ni prav veliko najstnikov, ki bi lahko rekli, da se v morju, polnem morskih psov, počutijo varneje kakor v domači soseski, toda Luxolo Ponco je eden takšnih. Mladenič namreč živi v nemirni četrti Khayelitsha v južnoafriškem Capetownu, zavetje pa je našel nedaleč proč od prašnih ulic – na plaži Monwabisi. »Ko se tolpe začnejo spopadati, pridem deskat na valovih in se počutim varnega,« pravi 17-letni Luxolo. A varnost je relativna. Le teden pred njegovim pogovorom z novinarji francoske tiskovne agencije AFP je veliki beli morski pes le nekaj kilometrov proč napadel enega od deskarjev. Junija pa so neznani napadalci na istem delu obale ustrelili lokalnega ribiča.
Valovi sprememb
Luxolo je eden od 250 mladostnikov iz Khayelitshe, ki so našli novi smisel življenja prek Valov sprememb, nevladne organizacije, ki jo je ustanovil britanski deskar Tim Conibear. Tudi če piha hladen veter, se na plaži zbere več kot 30 otrok, starejših od sedem let, da bi šli deskat na valovih. In čeprav je njihov deskarski center obdan z betonskimi zidovi z bodečo žico, je razlika z bližnjim barakarskim naseljem Khayelitsha velikanska. Medtem ko se Khayelitsha razprostira na 43 kvadratnih kilometrih puste ravnine, zaliv False Bay ponuja pogled na prelepo modro morje.
Čeprav je položaj črne večine v Republiki Južni Afriki dvajset let po padcu apartheida še vedno težak, lahko otroci in najstniki na plaži Monwabisi vsaj za nekaj časa pozabijo na tegobe vsakdanjega življenja. »Obožujem deskanje,« pravi 19-letni Thozamile Nompondo, ki se je pred tremi leti vključil v program Valovi sprememb, zdaj pa je že eden od mladih učiteljev deskanja. Pred tem je kadil marihuano in vdihaval hlape lepil, prijatelji pa so ga prepričevali, naj vstopi v njihovo tolpo. »Odkar sem prišel sem, nočem imeti opravka s tolpami. Deskanje mi je spremenilo življenje,« pravi.
Krepitev samozavesti
Čeprav se neoprenske obleke vsem ne prilegajo ravno najbolje, nekatere deske pa so že videle boljše čase, se otroci in mladostniki po začetnem ogrevanju samozavestno odpravijo med valove. Večina jih pred vstopom v program sploh ni znala plavati, čeprav so imeli prečudovito plažo tako rekoč pred pragom. »Marsikdo bi odštel milijone dolarjev, da bi živel na obali,« pravi 32-letni Tim Conibear. Britanski deskar je prišel v Capetown, da bi se ukvarjal z vinarstvom, a se je zaljubil v domačinko in začel spoznavati življenje ljudi v barakarskih naseljih. Kmalu je ustanovil organizacijo Valovi sprememb in začel pomagati lokalnim otrokom.
In deskanje jih je tako prevzelo, da so hoteli oditi med valove tudi na dan, ko je morski pes napadel (nekega drugega) deskarja. »Saj se jih bojimo,« pravi 13-letni Asenathi, »ampak še nikoli nismo slišali, da bi ugriznili črnca – vedno so napadali samo belce.«
