London bo zalila voda, kmetje bodo gojili riž

LONDON – Novejše študije kažejo, da bi podnebne spremembe v Evropi v prihodnje med zahodnimi prestolnicami najbolj prizadele širše območje ustja reke Temze. V preteklosti so London z Benetkami povezovali zlasti glasba, literatura in slikarji ter seveda trgovanje, ob Sankt Peterburgu in Amsterdamu pa bo morda britanska prestolnica kmalu upravičeno nosila naziv Benetke severa zaradi pogostih povodnji. Različni (zlovešči) scenariji so te dni kot umetniška razstava o tej morebitni usodi na ogled visoko nad londonskimi strehami. Teme so se lotili ozaveščeni ustvarjalci sodobnih vsebin in oblik, ki želijo obiskovalce – med njimi je veliko mladih – opozoriti na posledice okoljskih sprememb, ki jih še prezremo ali omalovažujemo. Po teh vizijah bo London leta 2100 že precej podoben Benetkam: gladina Temze in morja bo višja za poldrugi meter, poleti bo neznosno vroče, skoraj vso zimo bo Piccadily Circus pod vodo, kmetje bodo na območju Westminstra gojili riž...

Razglednice
iz prihodnosti

Tudi večina Londončanov še ignorira klimatske spremembe, na njihov račun celo zbijajo tipično angleške šale, po obisku aktualne razstave, ki je na ogled blizu vrha stolpnice The Shard, pa marsikomu izpuhti veder pogled v prihodnost. Na londonskih ulicah je pred dnevi na grožnje podnebnih sprememb opozarjalo več deset tisoč ljudi, toliko kot še nikoli. Pohod je bil resda podoben karnevalski povorki, z veliko trušča, glasbo in kostumi, a so udeleženci glasno in resno pozivali domačo vlado in 125 državnikov, ki so se zbrali na newyorškem okoljskem vrhu, da je skrajni čas za ukrepanje.

Vrh je sklical glavni tajnik OZN Ban Ki Mun in ga imenoval veliko zmago. Spomnimo, da je velika svetovna okoljska konferenca v danskem København leta 2009 klavrno in brez kakršnega koli dogovora propadla, tudi tokrat bi lahko šlo zgolj za lepe besede. Eden od avtorjev razstave je Didier Madoc - Jones: »Res je, da verjetno nihče natančno ne ve, kaj se bo zgodilo, a tisto, kar se bo, ne bo prijetno za razvajenega človeka! Večina se namreč neodgovorno tolaži, saj ne bo tako hudo, kot napovedujejo kronični paničarji.« Prispevek, s katerim prikaže eno izmed okoljskih študij, so fotomontaže, ki jih je nazorno poimenoval Postcards from the future.

Prizadelo bo poldrugi milijon ljudi

Tudi Angleži, sicer vajeni zmernega in za delo ugodnega podnebja, se še kar ne zmenijo za opozorila, tudi ko se v zadnjih mesecih, pravzaprav pa že dve leti, tri, stopnjujejo ujme – na Britanskem otočju je čedalje več poplav, vročinskih valov in zelo mrzlih obdobij s snegom, ledom in viharji. Aktualno študijo je naročil londonski župan Boris Johnson, ki ve, da bodo podnebne spremembe močno vplivale na življenje bodočih generacij. Opozarja, da je že danes treba ustrezno načrtovati infrastrukturo in dejavnosti vsaj do leta 2050. Petnajst odstotkov mestnih in primestnih površin največje evropske prestolnice namreč leži na poplavnem območju, široki pas povečane bibavice pa ogroža dober milijon prebivalcev oziroma kar 500.000 stavb. V naslednjih desetletjih bodo deževje, viharji in poplave resno ogrozili še dodatnih 800.000 stavb. Lotili so se podobnega projekta, kot je beneški Mojzes, tudi njihov Thames Barrier je sistem orjaških zapornic, ki preprečijo plimnemu valu potiskanje velike količine vode po Temzi v notranjost. A učinkovite bodo le do leta 2050, potem bo treba najti kaj novega. Pravih idej še ni.

Po izračunih in računalniških simulacijah se bo gladina morja v tem predelu v obdobju med letoma 2025 in 2050 dvigovala do osem milimetrov na leto. To se zdi malo, v resnici je ogromno, opozarjajo na pristojnih upravah za poljedelstvo, okolje in hrano. Podnebne spremembe dolgoročno ogrožajo več kot 260.000 različnih proizvodnih in služnostnih podjetij, a le zanemarljivo malo jih je doslej sprejelo ustrezne načrte za ukrepe oziroma razvilo vizije glede morebitnih novih vsebin in prilagoditev. Nekoliko pomirja Ashley Kingsborough, znanstvenik inštituta univerze v Oxfordu, ki meni, da imata London in širše zaledje velik potencial prilagajanja, veliko novih možnosti, a tudi on opozarja, da so letošnji in lanski zimski viharji pokazali, da bodo spremembe močno prizadele zlasti prometne povezave. Januarja in februarja so bile daljša obdobja pod vodo železniške proge in veliko cest na angleškem jugu in vzhodu, zlasti ob obalah, promet je močno oviran v pristaniščih in letališčih.