Človeška vrsta naj bi bila potomka mešanca med prašičem in samico šimpanza. Tako vsaj trdi sicer vrhunski genetik dr. Eugene McCarthy z Univerze Georgia, ki velja za vodilnega strokovnjaka za hibridizacijo med živalmi. Dokaz naj bi bil to, da imamo ljudje številne lastnosti, podobne šimpanzjim, in prav tako veliko posebnosti, ki jih ne najdemo pri nobenih drugih primatih. Dr. McCarthy je prepričan, da so te lastnosti posledica mešanja vrst v zgodnji evoluciji človeka. »Kako se imenuje druga žival, ki ima toliko človeku podobnih lastnosti? Odgovor se glasi Sus scrofa, divji prašič,« je pojasnil genetik.
Čeprav so njegove trditve slišati kot znanstvena fantastika, je podal že veliko dokazov, s katerimi jo lahko potrdi. Za zdaj še vedno velja, da so šimpanzi naši najbližji evolucijski sorodniki, a nas od njih loči brezdlaka koža, večje zaloge podkožne maščobe, svetle oči, izbočeni nosovi in izrazite trepalnice. Po drugi strani nas s prašiči druži vrsta telesnih sorodnosti, od zgradbe kože do sestave notranjih organov. Znano je, da prašičjo kožo in srčne zaklopke uporabljajo v medicini, ker so združljive s človeškim telesom.
Ne vidimo pogosto, da bi se ortodoksni evolucionisti in njihovi zagrizeni nasprotniki kreacionisti znašli na istem bregu, no, zdaj se oboji krčevito upirajo McCarthyjevi razlagi izvora človeške vrste. V teoriji prašičje-šimpanzjega izvora naj bi bila velika napaka, saj sta obe vrsti evolucijsko ločeni za 80 milijonov let, zato prašičja sperma ne bi prepoznala šimpanzjega jajčeca. Težava je tudi v tem, da imajo šimpanzi 48 kromosomov, prašiči pa le 38. Bolj nesramni McCartneyju predlagajo, naj se poskuša pariti s prasico, pa bo videl, ali govori resnico. Res pa je, da bi z njegovo hipotezo križancev lahko zapolnili številne luknje darvinistične teorije.
