Ljubezen ne pozna meja

Ona je bila bolna iraška begunka v valu migrantov, ki so marca lani poskušali vstopiti v Srbijo, on je bil pripadnik strogih makedonskih policistov, ki so varovali državno mejo. A Nura Arkavazi, kurdska muslimanka, in Bobi Dodevski, pravoslavni kristjan, sta si očitno bila usojena. Štiri mesece po prvem snidenju sta se poročila.

Ljubezen na prvi pogled

Bobi se živo spominja dneva, ko je prvič uzrl Nurino obličje na nikogaršnji zemlji med Srbijo in Makedonijo. Da je tistega dne sploh bil na terenu, je bilo čisto naključje, saj je s kolegom zamenjal izmeno. »To je bila usoda,« pravi 35-letni Bobi med srkanjem čaja, ki ga je v njunem stanovanju v Kumanovem na severu Makedonije skuhala njegova mlada žena.

Dvajsetletna Nura prihaja iz nemirne iraške province Dijala. Kakor pravi, so člani Islamske države nekega dne celo ugrabili njenega očeta, inženirja po poklicu, in zahtevali več tisoč dolarjev odkupnine. Na začetku lanskega leta je zato s starši, bratom in sestro zapustila dom in se tako kot na tisoče drugih odpravila na dolgo pot proti zahodu, pri čemer je prečkala Turčijo, z ladjo priplula na grški otok Lezbos in na koncu prišla v Makedonijo. Njihov cilj je bila Nemčija, a tja ni nikoli prišla.

Ko ga je prvič videla, je imela visoko vročino in je želela vedeti, ali bo z družino lahko prišla v Srbijo. Makedonski policisti so jo usmerili k Bobiju, ker je znal angleško. Poskrbel je, da so jo pregledali zdravniki, sam pa ni mogel odtrgati pogleda od nje. Dvakrat ločeni Bobi je začutil, da je našel tisto pravo: »V njenih očeh sem videl dobroto.« V naslednjih dneh sta Bobi in Nura preživljala vedno več časa skupaj. Nuri, ki govori šest jezikov in je zato pomagala lokalnim članom Rdečega križa, se je zdelo lepo, kako se je visoki policist igral z begunskimi otroki.

Nato pa jo je nekega aprilskega večera povabil v restavracijo. Nura se spominja, da je bil nenavadno živčen. In tedaj jo je nenadoma zaprosil za roko. Najprej ni vedela, kaj naj reče, kaj bi na to rekli njeni starši, saj vendar ni musliman, nato pa je privolila. Staršem seveda ni bilo prav, vendar je Nura srečna, da so zdaj na varnem v Nemčiji. Poročila sta se na njen rojstni dan, 13. julija, v družbi 120 gostov vseh verskih prepričanj. Zdaj živita pri Bobiju z njegovimi tremi otroki iz prejšnjih zakonov, pričakujeta pa tudi dojenčka.

Druga domovina

Nura priznava, da zelo pogreša svoj Irak, a da jo prijazna nrav novih sosedov spominja na tradicionalno iraško gostoljubnost. »Počutim se kot doma. Tukaj me nima nihče za begunko,« pravi. Število migrantov v Makedoniji je po zaprtju tako imenovane balkanske poti močno upadlo, čeprav skozi državo še vedno vodijo tihotapske poti. Bobi upa, da bo njuna romantična zgodba prepričala tudi druge, da ljubezen ne pozna meja: »Nura in jaz želiva sporočiti ljudem, naj verjamejo vase in v ljubezen – pa tudi v usodo.«