WASHINGTON – Hude suše, poplave in vročinski vali so zaznamovali leto 2011, k tem ekstremnim vremenskim pojavom pa je verjetno prispevalo tudi povečevanje količin toplogrednih plinov v ozračju, navajajo znanstveniki v poročilu, objavljenem v biltenu Ameriškega meteorološkega društva.
Uničujoča La Niña
Vzroke za ekstremne vremenske pojave sicer znanstveniki pripisujejo pojavu La Niña, zaradi katerega je temperatura vode v vzhodnem ekvatorialnem delu Tihega oceana za od tri do pet stopinj Celzija nižja od povprečne (špansko 'punčka', pojav, ki je nasproten 'dečku', El Niñu, ki je toplejša faza). Učinki pojava so poplave v severnem delu Južne Amerike, srednje vlažna poletja na severu Severne Amerike in suša na jugovzhodu Severne Amerike. La Niña je lanskem letu vplivala tudi na zgodovinsko sušo v vzhodni Afriki, na jugu ZDA in v severnem delu Mehike.
Rekordno veliko toplogrednih plinov
K ekstremnim vremenskim razmeram naj bi pripomogla tudi povečana količina toplogrednih plinov, ki je v letu 2011 dosegla rekordno stopnjo.
Lansko leto je bilo med 15 najtoplejšimi, odkar so konec 19. stoletja začeli z merjenji, je povedala Kathryn Sullivan iz ameriške državne uprave za oceane in ozračje. Kljub dvema zaporednima obdobjema 'punčke' so zabeležili tudi 12. najvišjo temperaturo oceanov.
Na ekstreme vpliva tudi človek
V podobni študiji, ki jo je prav tako objavilo Ameriško meteorološko društvo, so znanstveniki ugotovili, da je možnost za hladen december za polovico manjša kot pred 50 leti, možnost za topel november pa 62-krat večja. Kljub temu pa vseh ekstremnih pojavov ni mogoče pripisati podnebnim spremembam. Podrobna analiza poplav ob tajski reki Čao Praja (Chao Praya) je pokazala, da je vzrok povečana gradnja na rečnih bregovih in ne vremenske razmere, kot je bilo sprva mišljeno.
Povezovanje posameznih vremenskih pojavov s podnebnimi spremembami ostaja težka naloga, vendar pa je znanost napredovala do mere, ko postaja tudi to mogoče, menijo strokovnjaki.
