Le en moški v družini z Madagaskarja

Lemur (tudi máki) kralj Julian spada v eno od najbolj simpatičnih vrst, med sive lemurje (Lemur catta). Njihov zaščitni znak so beli in črni kolobarji na repu. Ta značilnost nekoliko spominja na severnoameriške rakune. Dolgega repa ne uporabljajo za obešanje, z njim si pomagajo pri dolgih skokih z drevesa na drevo. So zelo glasni, v primerjavi z drugimi vrstami preživijo največ časa na tleh.

V družini je le en samec. Fotografi posnamejo najbolj zanimive fotografije teh lemurjev med obredi sončenja.

Drobni risani lemur Mort spada v vrsto, ki se imenuje po znanstveniku Goodmanu, goodmanov mišji lemur (Microcebus lehilahytsara). Živijo na vzhodnem predelu Madagaskarja, v narodnem parku Mantadia ter rezervatu Analamazaotra. Vse te malgaške endemične vrste so ogrožene zaradi izsekavanja deževnega gozda. Od nekdanje poraslosti je le še deset odstotkov gozdov. Te so zavarovali in organizirali 50 nacionalnih parkov in rezervatov. Mišji lemurji so drevesne, nočne živali. Najbolj groba delitev je na dnevne in nočne, sicer pa jih je približno 100 vrst.

Maurice je svetovalec kralja Juliana. Je iz vrste lemurjev aye aye (Daubentonia madagascariensis). Njihova velika posebnost je svojski način iskanja hrane. S sekalci, podobnimi veveričjim, delajo v drevju luknje in s tankimi prstki iz votlih delov izvlečejo ogrce in drugo hrano – nečlenarje. Aye aye so nekakšne lemurske žolne.

Idilo makijev v risankah Madagaskar ruši fosa, ki jih poskuša ujeti za svoj obed. Tudi fosa (Cryptoprocta ferox) je otoška endemična žival. Zelo je podobna pumi, ameriškemu gorskemu levu, le precej manjša. Njen glavni vir hrane, kar petdeset odstotkov, so prav makiji. Seveda je glavni sovražnik makijev človek, ki je zaradi pridobivanja riževih polj, gradbenega materiala in kuriva skrčil malgaški gozd na minimum. Poročajo celo o belih lovcih, ki streljajo lemurje za trofeje.

Lemurji so na Madagaskarju ogroženi tudi zaradi nevednosti domačinov – praznoverja. V nekaterih predelih otoka so namreč prepričani, da so povezani z zlimi duhovi in prinašajo nesrečo, zato jih pobijajo, pa tudi zaradi hrane.

Lemur je najmanjša vrsta med primati, hodijo po vseh štirih nogah in ne stoje, kar je posebnost med primati. Manjši preživijo vse življenje v krošnjah dreves, večje vrste pa se spuščajo na tla. Njihove družine imajo do 15 članov. Samice so vodilne v njihovi skupnosti. Hranijo se s sadjem in oreščki pa tudi z žuželkami.

Najmanjša vrsta tehta le 10 gramov, največja pa so indriji (Indri indri), ki dosežejo do sedem kilogramov in so dolgi do 80 centimetrov. Medtem ko imajo druge vrste rep približno enako dolg kot telo, je indrijev dolg le pet centimetrov. Z drevesa na drevo skačejo tudi do deset metrov daleč, njihovo oglašanje pa se sliši več kot dva kilometra naokoli.

Lemurji v divjini povprečno živijo 18 let, v ujetništvu celo do 30. Družina navadnega varija (Varecia variegata variegata), Gara, Giri, Belo, Didi in Beki, prebiva v ZOO Ljubljana že od leta 1999. Njihovo bivališče je na otoku velikega bajerja pod okrepčevalnico. Biologinja ZOO Ljubljana Irena Furlan nam je zaupala zanimivost. Drevo popotnikov (Ravenala madagascariensis), ki je simbol Madagaskarja, in vari sta neločljivo povezana in medsebojno odvisna. Variji z zobmi trgajo podporne liste cvetov, razpirajo cvetne liste in pijejo nektar. Na nosu in glavi jim ostaja cvetni prah, tega pa prenašajo na druge cvetove in jih oprašijo. Nobena žuželka, plazilec ali ptič nima dovolj moči, da bi raztrgal podporne liste na cvetu in ga oprašil.