TRST, LJUBLJANA – Si lahko predstavljate, da bi svojega otroka ali, denimo, vnuka odpeljali k zdravniku na redno preventivno otroško cepljenje in bili potem pomirjeni oziroma prepričani, da ste ga s tem zaščitili pred nekaterimi zoprnimi boleznimi, že čez nekaj dni pa bi iz medijev izvedeli, da je bila zdravnica, ki ga je cepila in je bila v bližnjem, neposrednem stiku z otrokom, hudo kužna, saj naj bi imela hudo tuberkulozo (TBC)? Ne, to žal ni zgolj za lase privlečena špekulacija o nečem, kar bi se komu morda celo nekega dne zgodilo. To se je, tako lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti, že zgodilo manj kot 100 kilometrov od Ljubljane, uganili ste – v Trstu.
Kaj se je zgodilo? Neka tržaška pediatrinja, ki je v zadnjem času cepila kar 3490 otrok iz Trsta in okolice (600 jih je bilo mlajših od enega leta, najstarejši je imel šest let, zadnje pa je v naglici cepila še 15. septembra), je bila namreč hudo kužna. Svoje delovne obveznosti je v stiku z otroki kljub kužnosti (čeprav je imela agresivno obliko tuberkuloze!) še pred 14 dnevi nemoteno opravljala v prvem, drugem in tudi v tretjem okraju tržaške občine. Tuberkuloza ali jetika, ki je znana tudi še s tretjim imenom sušica, je, kot vemo, kronična nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bacil Mycobacterium tuberculosis. Ta najpogosteje napade in prizadene pljuča, lahko pa prizadene tudi druge organe, denimo kosti, ledvice, jajčnike, bezgavke itn.
Žal brez odgovorov iz UKC Na službo UKC Ljubljana za odnose z javnostmi smo včeraj zjutraj naslovili nekaj vprašanj. Upali smo namreč, da bo kateri izmed nedvoumnih medicinskih strokovnjakov UKC Ljubljana utegnil komentirati tržaško zagato zaradi pediatrinje, ki ima TBC. Vprašanja, ki smo jih želeli postaviti, so bila: Ali je možno, da bi tudi pri nas (v Sloveniji) nastal podoben zaplet kot v Trstu in posledično enako neljuba zadrega? Se mar res tudi zaradi intenzivnejših migracijskih tokov v Evropo vračajo nekatere bolezni (možnosti okužb), za katere smo že mislili, da nam ne grozijo več? Kakšne so po najbolj črnem možnem scenariju lahko posledice za otroke, ki so bili med cepljenjem v stiku z zdravnico, ki ima tuberkulozo? Kaj za otroka lahko (s pediatričnega in infektološkega vidika) pomeni tuberkulinizacija, ki zagotovo ne bi bila potrebna, če tržaška pediatrinja ne bi bila okužena? Nazadnje smo po elektronski pošti žal dobili le naslednje sporočilo mag. Lucije Mak Uhan, predstavnice Službe UKC Ljubljana za odnose z javnostmi: »Danes ne bo šlo z odgovori. V roku treh dni, so mi sporočili.« |
Da le ne bi bilo panike
Skratka, v osrednji tržaški zdravstveni ustanovi Azienda Sanitaria Universitaria Integrata (Asui), ki jo v vlogi njenega generalnega direktorja vodi Nicola Delli Quadri, so se zato odločili, da bodo vsem 3490 otrokom v kratkem – radi bi namreč preverili njihovo morebitno okuženost z bacili tuberkuloze – pod kožo vbrizgali tuberkulin. Ja, pri vseh bodo zdaj opravili tako imenovano tuberkulinizacijo. Najprej pri tistih, ki so mlajši od šestih mesecev. Od tega, ali bodo odkrili kaj zares skrb vzbujajočega, naj bi bila odvisna odločitev pristojnih o morebitnih nadaljnjih nujnih ukrepih. Mimogrede, če so lani v Trstu zdravniki odkrili in potem zdravili 13 okuženih s tuberkulozo, so jih letos resda le sedem.
Ker pa si vrh tržaškega zdravstva in tržaška občina z novim županom Robertom Dipiazzo na čelu ne želita »nepotrebne publicitete«, kaj šele panike na Tržaškem, v Italiji in sosednjih državah, oba zagotavljata, da se s tuberkulinizacijo v tem hipu najbrž niti tako zelo ne mudi, saj »če so cepljeni otroci imeli srečo«, mogoče pediatrinji ni uspelo nobenega okužiti. Če so imeli srečo, a ne? Znano sicer je, da se hujša oblika okužbe s TBC najlaže razvije prav pri majhnih otrocih. Prav tako je res, da bi bili otroci skoraj gotovo kapljično okuženi z bacili tuberkuloze, če bi bili ob nekom oziroma blizu nekoga, ki ima TBC, najmanj osem ur.
Migracije spremljajo tudi bolezni
No, pediatrinjo – čeprav je v zadnjem času toliko otrok cepila kot po tekočem traku, naj bi bila z vsakim v stiku največ nekaj minut – so pa le po hitrem postopku hospitalizirali in ostaja (bo ostala) na zdravljenju na infekcijski kliniki. Župan Dipiazza priznava, da ga še najbolj skrbi nekaj drugega: zanesljivost (učinkovitost) doslej uveljavljenih preventivnih zdravstvenih protokolov. Kar naj bi se nevarnost nepričakovanega širjenja različnih epidemij rapidno poveč(ev)ala zato, ker se tudi migracijski tokovi iz Severne Afrike ali z Bližnjega vzhoda še kar oziroma spet krepijo. Kako je s tem? Že leta 2013 so se, na primer, v Grčiji sočasno s posledicami migrantske krize dramatično začele poglabljati tudi posledice sanitarne krize. Tja in potem od tam tudi na bolj zahodna območja EU so se skupaj z begunci oziroma migranti začele vračati stare bolezni, na katere smo v zadnjih desetletjih skorajda že pozabili, tudi tuberkuloza. Če so migranti, ki si želijo priti in ostati v EU, bolni, že ko se odpravijo na pot, ali se okužijo šele na poti, pač nujno prinesejo v ta del sveta tudi nekatere bolezni. Ste slišali, da so lani v Romuniji odkrili komaj sedem primerov okužbe z ošpicami, letos, ko so odkrili že novih 675 primerov, pa so prav zaradi posledic epidemije ošpic že umrli trije romunski otroci. Še dodatno skrb vzbujajoč je podatek, da vse več staršev v EU svojih otrok niti ne želi več cepiti. Je pa paradoksalno, saj se potem vsaj med cepljenjem ne morejo okužiti.
