Madžarsko tožilstvo ga je junija obtožilo vojnih zločinov na Madžarskem in Slovaškem, a Laszlo Csatary, ki se je lani znašel na seznamu najbolj iskanih nacističnih osumljencev Centra Simona Wiesenthala, je umrl v bolnišnici v 99. letu starosti.
Sodeloval je pri poboju in mučenju 15.700 Judov, ki so bili deportirani iz Kasse, takratnih Košic, čeprav je zavračal obtožbe in zatrjeval, češ da je bil le posrednik med madžarskimi in nemškimi oblastmi, neposredno pa da ga ni bilo mogoče obdolžiti kakršnih koli vojnih zločinov. A dokazi so neizpodbitno kazali, da je bil Csatary med drugo svetovno vojno, med nacistično okupacijo takratne Češkoslovaške, vodja policije v judovskem getu v Košicah, ki so zdaj na Slovaškem, takrat pa so bile znane kot Kassa: tamkajšnje taborišče je bilo prvo po nemški okupaciji Madžarske 1944, zajete Jude pa so po večini prepeljali v grozljivo smrt, v Auschwitz. Csatary naj bi bil odgovoren za 15.700 življenj, a za brutalna dejanja ne bo odgovarjal, ker ga je – odnesla pljučnica.
Okruten policist naj bi Jude za osebno zadoščenje trpinčil tudi sam: redno naj bi jih pretepal in bičal, posebno rad se je izživljal nad ženskami, so pokazala pričevanja po vojni, češkoslovaško sodišče pa ga je 1948 v odsotnosti obsodilo na smrt. Csatary je namreč takoj po 1945 pobegnil v Kanado, kjer pa naj bi se izdajal za Jugoslovana in se pod lažno identiteto vrsto let udobno preživljal kot trgovec z umetninami, 1955 pa si je celo uredil novo državljanstvo in priskrbel ustrezne dokumente. Ko so mu 1997 prišli na sled in preklicali kanadski potni list, se mu je znova uspelo izmuzniti preiskovalcem, prelisičil pa jih je tako, da je se vrnil tako rekoč na kraj zločina: v domovino Madžarsko.
Naj spomnimo, zločinca so lani razkrinkali novinarji britanskega časnika The Sun, ki so jim pomagali podatki Centra Simona Wiesenthala, madžarske oblasti pa so mu nemudoma odredile hišni pripor in začele preiskavo, medtem ko so Slovaki zahtevali njegovo izročitev, da bi lahko začel služiti kazen – to so zaradi odprave smrtne kazni sicer prekvalificirali v dosmrtno ječo –, ki so mu jo dodelili po vojni, višje sodišče v Budimpešti pa je pretekli mesec izrazilo dvom o pravičnosti vnovičnega procesa, saj so Csataryja že obsodili 1948 v odsotnosti, zato da bi bilo bolje ugotoviti, ali bi obsodba lahko veljala tudi na Madžarskem in ali bi lahko zločinec kazen služil v domovini.
Toda, brutalneža, ki je v kruto smrt pahnil tisoče ljudi, je roka pravice le oplazila, ne pa tudi zagrabila, so razočarani sporočili iz Centra Simona Wiesenthala. »Kakšna škoda, da se je Csatary, obsojeni zločinec in eden glavnih akterjev holokavsta, ki ni nikoli izrazil obžalovanja za svoje zločine, v zadnjem hipu izognil služenju kazni,« je povedal Efraim Zuroff, vodja centra, ki z operacijo Zadnja priložnost II od preteklega meseca ponuja denarne nagrade za še pogrešane nacistične krvnike.
Ostali so le še štirje
V Centru Simona Wiesenthala še vedno upajo, da bodo lahko sodili naslednjim zločincem: Aloisu Brunnerju, desni roki Adolfa Eichmanna (Izraelci so ga leta 1962 po končanem sojenju usmrtili), ki so ga nazadnje videli v Siriji 2001, Aribertu Heimu, zdravniku iz taborišč Sachsenhausen, Buchenwald in Mauthausen, ki se ga je držal vzdevek dr. Smrt in so ga nazadnje opazili v Egiptu 1992, Gerhardu Sommerju, oficirju SS, ki so ga v odsotnosti obsodili za smrt 560 civilistov v Italiji in se morda skriva v Nemčiji, in Vladimirju Katriuku, kolaborističnemu poveljniku ukrajinske policije, ki je trpinčil in moril po Belorusiji, nazadnje pa so ga opazili v Kanadi.
