Krvave, a za zdravje neškodljive padavine

Že večkrat letos s(m)o tudi pri nas na vetrobranskih steklih in po šipah ter v lužah našli nenavadno rdečkasto usedlino. Te dni je bilo čez staro celino znova na poti več orjaških oblakov rdečkastega peska, ki ga topli južni veter nese iz Sahare vse do Londona in Baltika, včasih tudi še dlje na sever, kjer rožnato obarva celo večni led. Konec minulega tedna so rdeči pesek znova opazili v angleški prestolnici, dan prej so o njem poročali iz Hamburga.

Pri nas smo pojav lahko opazovali tudi kot prosojno kopreno, ki je prekrila nebo in je deloma zastrla sonce. O puščavskem pesku poročajo s celotnega alpskega območja, tam so marsikje opazili sledi v snegu. Gre sicer za običajen meteorološki pojav, ki je odvisen od močnih zračnih struj, ki se premikajo z juga proti severu, tokratni prehod naj ne bi bil med izdatnejšimi v zadnjih letih.

Najdrobnejši prah naredi kopreno

S toplimi zračnimi gmotami in fenom v alpskih dolinah se prek naših krajev pomikajo tudi velike količine peska, ki ga viharni veter v največji afriški puščavi Sahari dvigne v višje plasti atmosfere in prek Sredozemskega morja nosi čez Evropo vse do ruskih step in Urala. Že proti koncu tedna je bilo več peska tudi v nižinah, ko se bo vreme znova poslabšalo in bo začelo deževati, bomo verjetno lahko še kje opazili rdečo deževnico. Tako so vsaj napovedali avstrijski meteorologi za naslednje dni na širšem alpskem območju, kamor spadamo tudi mi.

Ta pesek oziroma prah je praviloma zelo droben, saj zrnca merijo le še težko predstavljivo tisočinko milimetra, kljub temu je minule dni marsikje zakril sonce, v predelih, kjer je bilo napovedano lepo vreme, so se čudili in pritoževali nad medlo sončno lučjo. Nekoč so se višinski vdori peščenih oblakov dogajali le nekajkrat na leto, s podnebnimi spremembami smo priča vse pogostejšim prehodom puščavskega peska daleč na sever in proti vzhodu, verjetno se bodo te motnje še stopnjevale.

Pesek povsem neškodljiv?

Posebno močno je konec marca prizadelo sever Nemčije, kjer je podnebni inštitut v Hamburgu ljudem razložil, da pri puščavskem pesku ne gre za prvoaprilsko šalo, marveč pojav, ki ga bo očitno pogosteje opaziti tudi daleč na severu. Drobni prah se lahko tam v bližini Atlantika zgosti v velike oblake in poskrbi za nenavadne optične pojave, kot so rdeč dež in krvavi sončni vzhodi in zahodi.

Prebivalce so pomirili, da puščavski pesek (verjetno) ni škodljiv za naše zdravje, česar pa ne podpisujejo vsi, ki se s temi pojavi ukvarjajo. Za zdaj imamo še premalo podatkov in analiz, so pa menda že našli tudi nevarne in škodljive snovi, predvsem ni nedolžna mešanica prahu in drugih snovi, ki jih najdemo v atmosferi. Na prvi pogled je prehod puščavskega peska podoben zgoščenemu ozračju ob zelo visoki vlagi v atmosferi, sonce je kot rumena krogla, ki sije z mlečnega neba.

Dež bo očistil ozračje

Zeleno-rumena mešanica prahu, ki je v tem času marsikje pomešan s cvetnim prahom, omejuje vidljivost na štiri do devet kilometrov. Hamburški meteorolog Karl Heinz Oberthier pojasnjuje, da se prah dviga celo do devet ali 11 kilometrov, kjer se pri minus 45 do 60 stopinj sprijema z ledenimi zrnci, ob zarji in zori pa lahko poskrbi za optični spektakel na nebu. Tokrat je puščavski pesek prek nas nosila močna jugozahodna struja v višini dobrih dveh kilometrov, kjer lahko dosega tudi hitrost viharja. Povzročil jo je daleč na jug segajoč prodor polarnega zraka, ki se nad Atlantikom obrne in prek severne Afrike in Sredozemlja prodira proti severovzhodu. Večino peska oziroma prahu zadrži alpski lok, podobno močan vdor saharskega zraka je bil pred desetletjem (21. februarja 2004), ko je v Sahari pihal močan orkan, ki je deloma celo zatemnil nebo. Do nove padavinske fronte z zahoda pa se bo ozračje čez Evropo spet očistilo.