KRIM/BRUSELJ – Parlament na Krimu je danes enoglasno podprl pripadnost Rusiji. Podpredsednik Krima je napovedal, da se bo o statusu tega polotoka odločalo na referendumu 16. marca, Moskvo pa so že obvestili o prošnji. Podpredsednik krimske vlade Peskov Itar-Tas opominja na besede predsednika Rusije Vladimirja Putina, da nimajo načrtov za pripojitev Krima Rusiji. A ljudstvo lahko samo odloča o svoji prihodnosti, je prepričan Peskov Itar-Tas. Dodal je, da za zdaj nihče ni ukinjal pravice naroda do samoopredelitve.
Premierka Alenka Bratušek pravi, da je Slovenija aktivno in pozitivno sodelovala pri reševanju tega problema in še naprej bo. Želijo, da se razmere rešijo po mirni poti in s političnim dialogom. »Pomembno pa je, da EU podpre ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine. Pomembno pa je tudi, da pokaže, da je treba reševati spore po mirni poti,« dodaja. Slovenija tudi podpira predlog Evropske komisije, da EU znatno podpre Ukrajino s finančnimi sredstvi. O sankcijah pred sestankom ni želela govoriti. |
Kakšne bodo sankcije
Proruske sile še vedno stojijo pred ukrajinskimi vojnimi oporišči na Krimu, poroča BBC. Pred parlamentom v Simferopolu se je zbrala množica, ki zahteva pripojitev Rusiji. Nosijo tudi transparente, na katerih je med drugim zapisano, naj Zahod svojega nosu ne vtika v Krim.
Kakšne sankcije bo Evropska unija izvedla proti Rusiji, bo znano po pogovorih držav članic. Ali bodo sankcije sploh izvedene, pa je odvisno od tega, do kam so prišli diplomatski procesi, je povedala nemška kanclerka Angela Merkel.
Ukrajinski začasni gospodarski minister Pavlo Šeremeta o ukrepih, če se Krim pripoji Rusiji, ne razmišlja, saj bi bil tak korak neustaven.
Merklova: Sankcije neizogibne
Če Moskva ne bo pripravljena na diplomatske pogovore, so sankcije neizogibne, je ob prihodu na izredni vrh EU o Ukrajini opozorila nemška kanclerka Angela Merkel. Litovska predsednica Dalia Grybauskaite pa je opozorila, da EU še ni dojel, kaj se dogaja – da Rusija na novo riše meje, določene po drugi svetovni vojni. Voditelji članic Unije bodo zaradi ruske nepripravljenosti na diplomatske pogovore danes preučili možnost različnih sankcij proti Rusiji, je povedala Merklova. Že zunanji ministri Unije so v ponedeljek zagrozili s sankcijami Rusiji, če ne bo takoj in konkretno ukrepala za zmanjšanje napetosti v Ukrajini. Sankcije, ki jih preučujejo, so zamrznitev pogovorov o vizumski liberalizaciji in o novem sporazumu o odnosih med stranema ter usmerjeni ukrepi, torej prepoved potovanj v Unijo in zamrznitev premoženja.
Hollande: Čim bolj pritisniti na Rusijo
Francoski predsednik Francois Hollande je menil, da je treba čim bolj pritisniti na Rusijo s ciljem zmanjšati napetosti in odpreti pot dialogu. Uvedba sankcij je ena od možnosti, je dodal. Hollande je 28 članic Unije tudi pozval, naj »govorijo na enak način, z enako odločenostjo in z enakimi cilji«. »Če bo Evropa združena, bo koristna,« je poudaril. Tudi britanski premier David Cameron se je zavzel za »zelo jasno sporočilo« vrha Unije ruskemu predsedniku Putinu, da je to, kar se je zgodilo, nesprejemljivo in bo imelo posledice. Če bo Rusija tako nadaljevala, pa bo to še bolj nesprejemljivo in bo moralo imeti še več posledic, je opozoril Cameron in poudaril, da EU mora pomagati Ukrajini, ki pomoč nujno potrebuje.
Litva: Brutalna agresija Rusije
Litovska predsednica pa je opozorila, da poskuša Rusija na novo določiti meje v Ukrajini, postavljene po drugi svetovni vojni, ter da Evropa še vedno ni dojela, kaj se dogaja in kako resne so razmere. Grybauskaitejeva je ostro obsodila brutalno agresijo Rusije proti Ukrajini ter opozorila: »Po Ukrajini bo prišla na vrsto Moldavija, po Moldaviji katera druga država.« V nevarnosti je po njenih besedah tudi baltska regija. Predsednica Litve, bivše sovjetske republike, je še opozorila, da bi bilo treba ukrepati takoj, a da danes ne pričakuje kakšne hitre akcije.
