KIJEV – Okoli 1,8 milijona prebivalcev ukrajinskega polotoka Krim bo na današnjem referendumu odločalo o prihodnosti te avtonomne republike, to je o priključitvi Rusiji. Referendumu nasprotujejo tako začasne oblasti v Kijevu kot tudi mednarodna skupnost z ZDA in EU na čelu, medtem ko Moskva vztraja, da imajo prebivalci Krima pravico do samoodločbe.
O uspehu referenduma ne dvomijo
Položaj na polotoku Krim se je zaostril po odstavitvi ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki je užival podporo Moskve. Oblast v Simferopolu so prevzele proruske sile, kmalu zatem pa je tamkajšnji parlament napovedal referendum o priključitvi Krima Rusiji. Na Krimu živi slaba dva milijona ljudi, večino pa predstavlja rusko prebivalstvo. Po trditvah oblasti v Simferopolu priključitev Rusiji podpira več kot 80 odstotkov prebivalcev Krima, zato je skoraj gotovo, da bo referendum uspel.
Prebivalci Krima se bodo na referendumu odločali med dvema vprašanjema, in sicer, ali podpirajo ponovno združitev Krima z Rusijo oziroma ali podpirajo povrnitev ustave republike Krim iz leta 1992 in status Krima kot dela Ukrajine. Volišča se bodo odprla ob 7. uri, zaprla pa ob 19h po srednjeevropskem času, kmalu zatem naj bi objavili prve izide.
Kijev referenduma ne priznava
V Kijevu so celoten referendumski proces na Krimu označili za farso, organizirano v Moskvi. Referendum je po njihovem prepričanju v nasprotju z ukrajinsko ustavo in tudi z mednarodnim pravom. Iz Moskve pa so sporočili, da bodo spoštovali voljo krimskega prebivalstva.
Napete razmere na Krimu vzbujajo skrb mednarodne skupnosti, saj je na polotoku sedež ruske črnomorske flote, Moskva pa naj bi po trditvah Kijeva tam v zadnjih tednih namestila več tisoč dodatnih vojakov. Rusiji je mednarodna skupnost v primeru, da ne bo spoštovala ozemeljske celovitosti Ukrajine, zagrozila s sankcijami.
