Elizabeth Angela Marguerite Bowes-Lyon je 4. avgusta 1900 kot deveti izmed desetih otrok privekala v staro škotsko aristokratsko družino, katere korenine segajo v začetek 14. stoletja. Ko pa je dobro zakorakala v tretje desetletje in vendar uslišala zaljubljene prošnje jorkširskega vojvode, princa Alberta, ter v tretje sprejela njegovo snubitev, je postopno prevzela vlogo najbolj priljubljene članice angleške kraljeve družine. No, tako bi verjetno zvenela uradna biografija matere današnje kraljice Elizabete II., ki pa jo je najnovejše, do zdaj strogo varovano razkritje izpod peresa lady Colin Campbell postavilo na glavo. Avtorica namreč trdi, da je bila kraljica mati, znana po svojem humorju in eleganci, v resnici hči francoske kuharice.
Nadomestna mama
Točen datum rojstva četrte hčerke Clauda Bowesa-Lyona, lorda Glamisa, ki jo je vpisal v matično knjigo šele šest tednov po rojstvu, še danes ni znan. Prav tako je zavito v skrivnost, ali se je rodila v rešilnem avtomobilu ali na domu svoje družine in čemu je njeno srednje ime Marguerite francoskega izvora. Vsa ta neodgovorjena vprašanja so begala misli zgodovinarjev in teoretikov ter resnični izvor karizmatične kraljice ovijala v neštete teorije. Zdaj pa je lady Colin Campbell, ki je razburila aristokratske kroge že s svojo biografijo o princesi Diani, razkrila skrbno varovano skrivnost prve družine Velike Britanije. »Dejstvo je, da kraljevi in aristokratski krogi že desetletja vedo, da sta Elizabeth Bowes-Lyon kot tudi njen mlajši brat David, sicer otroka 14. grofa Strathmora, a ne tudi njegove žene Cecilije. Njuna mati je bila družinska kuharica, privlačna Francozinja Marguerite Rodiere,« je v škandalozni knjigi, ki bo v tem mesecu prišla na police knjigarn, zapisala avtorica. Lady Cecilija, ki je povila osem otrok, naj si ne bi nikoli povsem opomogla po smrti svoje najstarejše hčerke Violet, zdravniki pa so ji zaradi šibkega zdravja prepovedali vnovično zanositev. Zaradi tega naj bi se starši bodoče kraljice zatekli k »nadomestni materi«, francoski kuharici, kar naj ne bi bilo za visoke kroge tistega časa, ki so si želeli velike družine, nič nenavadnega. »Od tod tudi njen vzdevek Cookie, mala kuharica.«
Teorija lady Campbell je že završala v monarhiji, uradni zgodovinar angleške kraljeve družine Michael Thorton pa jo je označil za povsem neverjetno in nesmiselno. »Te govorice sem pred leti tudi sam raziskoval, a nisem našel niti kančka dokaza, ki bi podpiral to teorijo. Knjiga bo le razburila našo kraljico.« Navsezadnje je kontroverzna teorija počila ravno v trenutku, ko v monarhiji obeležujejo deseto obletnico smrti priljubljene vladarice.
