Kraljevski pogreb po pol tisočletja

Njegovo truplo so pokopali pred več kot 500 leti, brez vsakega pompa ali kraljevskega obreda. Toda tudi osovraženi in zadnji srednjeveški angleški kralj si zasluži razkošen pogreb, dostojen monarha, so prepričani zgodovinarji.

Dr. John Ashdown-Hill, ki je lani sodeloval pri identifikaciji posmrtnih ostankov na najdišču pod parkiriščem občinske stavbe v Leicestru, je naročil in tudi plačal prečudovito krono, ki jo bodo Rihardu III. med obredom postavili na krsto, kot veleva tradicija. Naj spomnimo, kralj iz hiše York je bil zadnji predstavnik dinastije Plantagenetov, umrl je star komaj 32 let in po samo dveh letih vladavine med bosworthsko bitko, bilo je leta 1485: ta je končala tridesetletno krvavo vojno vrtnic, ki sta jo bili rodbini Lancaster in York, druga je izgubila. Rihard III. tako velja za zadnjega angleškega kralja, ki je umrl v bitki, po njegovi smrti pa so zavladali Tudorji.

Toda vojna, nekoliko drugačna, je znova vzniknila več kot pol tisočletja pozneje, ko so pod parkiriščem odkrili posmrtne ostanke padlega kralja: na najdišču je nekoč stala minoritska cerkev, a so jo Tudorji podrli in zravnali z zemljo, t. i. Plantagenetska zveza, daljni sorodniki srednjeveškega monarha, pa si je v minulem letu prizadevala, da bi obred opravili in ostanke pokopali v Yorku. A brez uspeha, sodnik je odločil, da bo kralj ležal v Leicestru, v mestni katedrali.

Toda tokrat ga ne bodo zgolj zasuli s kupi zemlje, Riharda III. bodo pokopali z vsemi častmi, za kar je poskrbel predvsem Ashdown-Hill, ki je monarhu priskrbel zlato krono v slogu 15. stoletja, prekrito z belimi diamanti, rubini, smaragdi in safirji, obdanimi z belimi vrtnicami iz biserov.