V klasičnih dunajskih kavarnah lahko kadilci še vedno prižgejo cigareto, (skoraj) kjer koli in kadar koli želijo. Celo najbolj strastni med njimi so marsikdaj presenečeni, ko v Avstriji stopijo v zakajeno restavracijo ali bar, potem ko so drugod po zahodni in srednji Evropi že zdavnaj prepovedali kajenje v javnih prostorih. Toda tudi v enem od zadnjih zavetišč za ljubitelje tobaka v Evropi se kadilcem slabo piše.
Prepoved, ki ne velja
V Avstriji so sicer že januarja 2009 sprejeli delno prepoved kajenja, toda seznam izjem je bil dolg. Majhnim kavarnam in okrepčevalnicam s površino, manjšo od 50 kvadratnih metrov, prepovedi ni bilo treba spoštovati, večji lokali pa so morali zgolj priskrbeti prostor za nekadilce. Marsikje stranke preprosto pustijo vrata lokala odprta in mirno kadijo naprej, zaradi česar obstajajo na Dunaju samooklicani kadilski šerifi, ki patruljirajo po mestu in pišejo prijave.
»Zakon v takšni obliki ni imel nobene možnosti,« pravi Manfred Neuberger, profesor z dunajske medicinske fakultete, ki je opravil vrsto raziskav o prepovedih kajenja po Evropi in Avstriji. Toda protikadilski tabor je dobil nov zagon s prihodom nove ministrice za zdravje Sabine Oberhauser, ki je napovedala, da bo v prihodnjih petih letih dosegla popolno prepoved kajenja v javnih prostorih.
Ministrica se zaveda, da bo njen načrt naletel na odločno nasprotovanje, zaradi česar priznava, da nobene odločitve ne bo mogla sprejeti brez odobravanja gostinske industrije, ki nasprotuje prepovedi kajenja. A marsikdo se strinja, da je čas za ureditev zadev. »Zakon, ki ga imamo, je precej smešen: ali imaš prepoved ali je nimaš. Sedanje stanje ne ustreza nikomur,« je novinarjem francoske tiskovne agencije AFP povedal 38-letni Roman, redni gost zgodovinske kavarne Drechsler v središču Dunaja.
Strastni kadilci
Dunajske javne ustanove so kadilcem rekle ne, ko jim je sodišče ukazalo, da morajo poskrbeti za dima prosto pot do toaletnih prostorov, kar bi prineslo velike stroške pri reorganizaciji prostorov. A to je redkost v Avstriji. Celo ob vhodu v glavno dunajsko bolnišnico stoji trafika, kjer prodajajo cigarete in druge tobačne izdelke.
Cigarete so v Avstriji cenejše kakor drugod po zahodni Evropi. Povprečna cena škatlice je 4,90 evra, v Franciji in Britaniji pa sedem oziroma enajst evrov. Po podatkih raziskave Eurobarometer iz leta 2012 Avstrijci slovijo kot četrti najbolj strastni kadilci v Evropi. Tretjina prebivalcev te alpske državice redno kadi, kar je za pet odstotnih točk nad evropskim povprečjem (28 odstotkov) in precej več kot v Franciji in Italiji. Več kadijo le Grki, Bolgari in Latvijci.
Nekateri strokovnjaki menijo, da je za počasno uvajanje prepovedi kajenja v Avstriji kriva kultura vladnih kompromisov, ki meji že na neučinkovitost. Socialni demokrati in konservativna ljudska stranka vladajo državi vse od leta 1945 in oboji so odgovorni za popuščanje močnemu kadilskemu lobiju. »Rezultat je, da je težko doseči kakršno koli omejitev,« pravi Karl Krajic, sociolog in strokovnjak za zdravstvo z dunajskega inštituta Ludwiga Boltzmanna.
Avstrijska gospodarska zbornica nasprotuje popolni prepovedi kajenja v javnih prostorih, saj da so restavracije in kavarne porabile skoraj sto milijonov evrov, da bi ustregle zapovedim zakona iz leta 2009. A nekateri v sektorju so odprti za spremembe. »Če bomo imeli popolno prepoved, bomo vsi spet izenačeni,« je prepričan lastnik kavarne Drechsler Robert Kollmann.
