Lahko si igralec, lahko pevec, lahko plesalec, lahko preprosto rad nastopaš, zabavaš občinstvo ali pripoveduješ zgodbe, ki poslušalca priklenejo na stol. Kar koli že si, si del estrade. Kaj pa cirkusanti, so tudi oni umetniki? Kakor za koga, zame vsekakor so, in to odlični!
Cirkuška dinastija
Cirkus Medrano je tisti cirkus, ki je našo mlado državo, in pred tem območje celotne Jugoslavije, obiskal največkrat in ga zato tudi najbolje poznamo. Njihova zgodba je veličastna, kot je veličasten njihov nastop. Družina Casartelli je začela pisati zgodbo že davnega leta 1873 in sama sebe imenuje »cirkuška dinastija Casartelli«. Izhajajo iz Italije, tako kot večina cirkusov, in potujejo po vsej Evropi. Njihove turneje so dolge in naporne. Trenutno ga vodijo trije bratje in dve sestri, rojeni med letoma 1944–1960. Najstarejša Gizi rada pove, da so se rojevali tako, kot je narekovalo cirkuško življenje, tri sestre in trije bratje, a je ena od sester zaradi bolezni umrla pred dvajsetimi leti. Tu so še njihovi partnerji in otroci, stari od nekaj čez štirideset let do najmlajšega, ki jih ima nekaj čez dvajset. In potem otroci in vnuki, velika družina, ki šteje 45 članov, najeti artisti in še potrebno osebje, da mašinerija teče kot namazana. Naloge so razdeljene dobro in natančno.
V šotoru se čas ustavi
Ni pomembno, kdaj smo prvič kot otroci vstopili v cirkus in kako vstopamo zdaj, ko smo odrasli. Čarobnost šotora nas vedno znova očara, v njem se je zaustavil čas. Vse je ostalo enako. Ob vstopu nas čakajo artisti, preoblečeni v uniforme, tako da na prvi pogled mislimo, kako zelo veliko osebja imajo. Prijazno nas popeljejo do sedeža, mimogrede zavonjamo močno šminko in kokice, ki v cirkusu še posebno dišijo.
In potem se začne. Glasba v cirkusu zveni drugače, luči imajo mavrično moč, vsi artisti so simpatični in tako zelo gibčni. V Medranu nas za dobri dve uri popeljejo v svoj svet umetnosti, ki je na videz tako zelo preprosta. Niti slutimo ne, koliko vaje in odrekanja se skriva za popolno predstavo.
Te so bile vedno sinonim za živali in odlične klovne. Zdaj je vse drugače. Zakon o zaščiti živali iz leta 2013 prepoveduje nastop živali v cirkusih, izjema so le konji in psi, skratka tiste, ki se najbolj socializirajo. In prav je tako, saj ne spadajo v cirkus, ampak v svoje naravno okolje.
Cirkus Medrano je lastnik dveh safarijev v Italiji, kjer se živali prosto gibljejo in kjer je bil opravljen tudi razplod tistih, ki so nastopale v cirkusu. Popolnoma je jasno, da je travma živali, rojene v safariju, veliko manjša od šoka tiste, ki je bila iztrgana iz naravnega okolja. Cirkus Medrano spremljam zadnjih dvajset let in v tem času jih niso nikoli dresirali in zaradi tega mučili. Nastopile so le v zadnjem delu in se sprehodile po menaži ob velikem navdušenju obiskovalcev. Tudi sicer so bivale v dovolj velikih stajah, da so se lahko prosto gibale, in so imele vedno dovolj hrane in veterinarske pomoči, kadar je bila potrebna. Prevoz iz mesta v mesto je bil od vsega še najbolj naporen, pa so lastniki tudi v tem delu poskrbeli, da so bile prikolice udobne, pogosto so se ustavljali, da so se živali lahko prosto sprehodile.
Ta del zgodbe je končan, živali bivajo v safarijih, artisti pa se trudijo in poskrbijo za dovolj pester program, ki še vedno navdušuje in očara.
Ves čas gostovanja se pred šotorom zbirajo člani društva za zaščito živali in vztrajajo pri tem, naj se ustavi mučenje konjev in psov. Prigovarjanja organizatorjev, naj si ogledajo predstavo, ne sprejmejo in vztrajajo pri svojem.
Na drugi strani je velik del obiskovalcev, ki nostalgično zmajujejo z glavo in si še vedno želijo eksotičnega sprehoda živali, ki je vedno najbolj očaral.
Kje je resnica in kdo ima prav? Kakor koli, živali morajo biti zaščitene, o tem ni dvoma, marsikdo pa se sprašuje, ali se društvo za zaščito živali kdaj vpraša, kako je v Lipici in kako konji prenašajo dolgotrajne treninge, da se lahko predstavijo v vsem blišču, kako je na agilitiju, razstavah psov in, ne nazadnje, kako se naši ljubljenci počutijo v enosobnih stanovanjih ali celo garsonjerah in čakajo po deset ur, da se gospodar vrne domov.
Ni vse cirkus, kar je grdo, zmešano, konfuzno ali neprijetno. Cirkus je umetnost, trdo delo in razveseljevanje obiskovalcev. Za dve uri te popelje v nedotakljivi svet, ki je po ogledu predstave samo tvoj. Pa ne vsak cirkus, toda Medrano zagotovo.