Ko Benečani pozabijo na turiste in veslajo za kraljico

Ko so se na Lidu še veselili in slavili zmagovalci letošnje 71. filmske mostre, so se že od zgodnjih jutranjih ur polnila beneška »obrežja izgubljenih«, kot je svojo poetično knjigo o mestu na vodi naslovil nobelovec Joseph Brodsky. Sprevod in tekmovalna proga zgodovinske regate ali regatte storico se odvijata od otoka Sant'Elena pred Vrtovi, kjer so glavna prizorišča bienala, vzdolž obalnega prospekta mimo Arzenala, tam so stoletja gradili imenitna plovila, hotela Danieli, ki je bil zatočišče George Sand in njenih ljubimcev ter lorda Byrona, in mostu Vzdihljajev do Doževe palače in Malega Markovega trga ter po Velikem kanalu vse do kolodvora Santa Lucia, kjer veslači na daljših progah obrnejo in se vrnejo do slavnostnega odra pred palačo Ca' Foscari.

Zlet čolnarjev

Okrašene barke sprevoda in tekmovalci se zgrinjajo iz vseh četrti, s severnega dela tudi prek kanala Cannaregio, vzdolž Canala grande pa ljudstvo, domačini in tuji radovedneži, hitro zapolnijo vrzeli; zgodovinska regata je namreč eden redkih dogodkov, ki jih Benečani pripravljajo bolj zase kot za turiste. Vzdolž več kilometrov dolge veslaške proge namestijo še plavajoče tribune, številni pa spremljajo dogajanje kar s čolnov.

Regato sestavljajo štiri glavne tekme, tekmovalci so razvrščeni po starosti, spolu in vrsti čolnov – od težkih ribiških caorlin s šestimi veslači, ki prihajajo iz Benetk in lagunskih skupnosti Campagna Lupia, Cavallino Treponti, Chioggia, Jesolo, Mira, Musile di Piave in Quarto d'Altino do malih gondolinov. Regata mladih, najmlajši tekmovalci so stari 14 let, se odvija s pupparini, predtekmovanja so konec avgusta, enako velja za ženske, ki se pomerijo v ribiških mascaretah, kraljevski razred so mojstri veslanja v gondolah. Med regato zadrževanje na beneških mostovih ni dovoljeno, tudi sicer je poskrbljeno za varnost, kar pa ne prepreči kaosa v Markovem bazenu.

Botrovalo ji
 je dolgočasje

Začetek prireditve sega v drugo polovico 13. stoletja, ko so se predhodnice regate spomnili med vojaško vajo samostrelov na Lidu, čakajoči veslači so si krajšali čas s hitrim in spretnim veslanjem. Ni znano, kako pogosto so se nato dobivali. Ko je leta 1300 pretila vojna, je dož na Marijin dan odredil prvo uradno tekmovanje, da bi med zbrano množico našel prostovoljce za obrambo. Minili sta še dve stoletji, da so v Benetkah pripravili prvo žensko regato – 50 mladenk se je leta 1493 v čast Beatrice d'Este, žene mogočnega milanskega kneza, pomerilo v veslanju, danes najdemo v Benetkah med 300 gondoljerji eno poklicno kolegico.

Tudi naziv regata se je pojavil okoli leta 1500, verjetno izvira iz izraza aurigare, prevzel ga je ves svet. Ko je Napoleon leta 1797 zavzel Benetke, je najprej prepovedal karneval in tudi regata je do leta 1841 zamrla, ponovno so jo dovolili šele Avstrijci. Ob vključitvi Benetk v Kraljevino Italijo so poudarili zgodovinski pomen regate in slavo davne doževske republike, nekoč kraljice Jadrana.

Današnje ime regatta storica se uporablja od leta 1899. Seveda so Italijani našli imenitno polresnično zgodbo in regato posvetili imenitnemu dogodku, slavnostni predaji Cipra Benetkam, oziroma vrnitvi, novembra 1454 v Benetkah rojene Catarine Cornero, med letoma 1474 in 1489 zadnje ciprske kraljice.

V spomin na mecenko

Peto, najstarejšo hčer doža Marca Cornera in bizantinske princese Fiorenze Crispo, vnukinje cesarja Manuela III., so strateško poročili s ciprskim kraljem Jakobom II. Lusignanskim - Bastardom, ki pa je kmalu umrl. Ker so Ciprčani, ki jim je veliki Shakespeare dodelil še slovitega Otela, sumili, da so kralja zastrupili beneški agenti, so poskrbeli, da je kmalu po rojstvu nehal dihati še njegov in Katarinin sin. Mlada vdova je vztrajala, prestolu se je odpovedala šele po dolgem prigovarjanju brata Giorgia Cornera, ki je leta 1489 priplul pred Ciper in v imenu Beneške republike končno nastopil dragoceno strateško dediščino.

Kraljica se je vrnila v Benetke, dodelili so ji lepo graščino v Asolu v beneškem zaledju, kjer se je po vzoru mnogih renesančnih vladaric obdala s pesniki in slikarji ter učenjaki, med njimi je bil tudi znan humanist, s Koprom povezani Pietro Bembo. Danes precej pozabljeno Katarino so njeni sodobniki imeli za pomembno, na slikah so jo upodobili najslavnejši beneški slikarji, njena zgodba je bila predmet dram in romanov, je junakinja petih oper, tudi ene izpod peresa Gaetana Donizettija. Vsakoletne regate se udeleži veliko naših radovednežev, že leta namreč na njej sodelujejo veslači in čolni s te strani Jadrana, tudi s slovenske obale.