Kjer turizma (skorajda) ni

A neznan je le njim, saj je z rastočim turizmom in globalizacijo postalo odkrivanje še neokrnjenih, skrivnostnih zaplat našega planeta le odkrivanje tople vode, ki so jo že odkrili naši predniki. A če se dobro zazremo v zemljevid, bomo našli drobne pike, ki so se skoraj v celoti skrile pred množičnim turizmom. Drobne pike, kjer lahko izkusimo mir in samoto, skoraj že občutek, da smo na svetu sami.

1. Palau: koralni grebeni, kjer vse mrgoli od življenja. Modre luknje in podvodne razbitine. Rajske plaže na več kot 250 otočkih in pestra paleta eksotičnega rastja in živali. To je otoška državica Palau v Tihem oceanu, ki bi morala s svojimi naravnimi lepotami privabljati trume turistov. A jih je lani vendar videla zgolj skromnih 105.000. V prvi vrsti verjetno zaradi geografske oddaljenosti, saj lahko na otoški raj dostopamo le s poleti iz Seula, Tajpeja ali Guama.

2. Moldavija: kopa se v sončničnih poljih, ki jih prebadajo romantične vasice. Pa vendar se zdi, da je na državico, stisnjeno med Ukrajino in Romunijo, pozabil ves svet. Vključno s turizmom, saj je vanjo lani zašlo le 96.000 ljudi. Kljub največji vinski kleti na svetu, vpisani tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, po kateri se voziš z avtomobilom.

3. Vzhodni Timor: tu sicer lahko pridejo na svoj račun tako ljubitelji potapljanja kot kolesarski in pohodniški navdušenci, toda revščina, politični in etnični spori so vendar zahtevali svoje. Strah pred obiskom tega otoškega bisera v jugovzhodni Aziji je lani premagalo le 78.000 pustolovcev.

4. Dominika: kot večina karibskih otokov tudi Dominika, vulkanski otok v Malih Antilih, v prvi vrsti privablja z živahnim podvodnim življenjem. A oči si je na tem paslo le toliko turistov, kot jih je obiskalo Vzhodni Timor.

5. Sveti Vincent in Grenadini: še šest tisoč popotnikov manj je raziskovalo lepote karibske državice Sveti Vincent in Grenadini, ki že stoletja mamijo mornarje.

6. Angvila: otoček, katerega državni šport številka ena je jadranje, ima vse, kar lahko pričakujemo ali si želimo od Karibov. Minus množice, saj je nanj lani stopilo le 69.000 obiskovalcev.

7. Liechtenstein: ena najmanjših, a tudi najbogatejših držav na svetu, ujeta v gorski svet med Švico in Avstrijo, je privlačna za ljubitelje belih strmin. In tiste, ki si želijo objema davčne oaze. Pa vendar jo je lani obiskalo le 60.000 turistov, v prvi vrsti verjetno tudi zato, ker si je ne more privoščiti vsakdo.

8. Niue: kot najmanjša neodvisna država, kjer biva le 1400 ljudi, si vsekakor lahko privošči biti drugačna. Drugačna od sosednjih Cookovih otokov, Samoe in Tonge. A čeprav je otoček, ki po svetu odzvanja tudi kot Polinezijska skala, vreden ogleda, je njegove kamnite lepote odkrivalo le 7000 ljudi.

9. Montserrat: otok v Malih Antilih, na katerega je leta 1493 stopil Krištof Kolumb, lani pa 7000 obiskovalcev, si nikdar ni povsem opomogel od udarcev, ki mu jih je prizadejala narava. Leta 1989 ga je namreč skoraj v celoti uničil orkan Hugo, šest let pozneje pa je piko na i pridal še izbruh do tedaj spečega vulkana.

10. Kiribati: veriga 33 atolov, ki sestavljajo državico Kiribati, resnično leži sredi ničesar! Sredi 3,5 milijona kvadratnih kilometrov brezmejne površine Tihega oceana, najbližje sledi civilizacije pa so na pet ur oddaljenih Havajih. Zato ni čudno, da si je Kiribati prislužil naziv najmanj obiskane države na svetu, kamor je lani poletelo le 6000 miru željnih popotnikov.