ZAGREB – Prevzem Mercatorja, ki ga bo izvedel hrvaški koncern Agrokor, je dober za celotno regijo, ker se bo oblikoval močnejši regionalni trgovec, ki se bo lažje pomeril s konkurenco, je ocenil predsednik Neodvisnega hrvaškega sindikata (NHS) Krešimir Sever. Pričakuje tudi koristi za lokalne proizvajalce.
Za delovna mesta
»Združevanje je pomembno tako za varnost delovnih mest kot tudi za prodajo blaga širšega kroga dobaviteljev,« je poudaril Sever. Novi okrepljeni trgovec je dobra protiutež multinacionalkam, ki poslujejo v regiji in ponujajo preveč uvoznega blaga, ki je mnogokrat slabše kakovosti, kot so lokalni izdelki, je dodal.
Članice EU so našle način, da bi zavarovale svoje domače proizvajalce, treba je poiskati še model, ki bo zagotovil lokalnim izdelkom mesto na policah tudi v novi trgovski verigi, je navedel. Ob tem pomirja slovensko bojazen, da bodo v Mercatorju hrvaški izdelki izrinili slovenske.
Hrvaški mediji so poročali o skorajšnji prodaji Mercatorja imperiju Ivice Todorića. Zanimivo pa je, da posebne pozornosti temu poslu niso namenili. Na portalu index.hr so ob priložnosti vseeno spomnili na poslovno pot »največjega hrvaškega tajkuna« in zbrali informacije o Todorićevem življenju iz različnih, tudi slovenskih medijev. Todorićev posel je zacvetel v času razpada nekdanje Jugoslavije, je pa nekdanje republike znova združil pod svojimi pogoji. Todorićevo ime se je v javnosti pojavilo leta 1993, ko je bila polovica Hrvaške še okupirana in na robu razpada ter v težki gospodarski krizi. Tedaj, je pred dvema letoma pisal novinar revije Forum, je kupoval poceni državna podjetja in postal lastnik znamk, kot so Jamnica, Ledo, Zvezda, Konzum, in še mnogih drugih. Čeprav so na Todorićevo poslovanje opozarjali sindikati in mediji, preiskovala ga je tudi finančna policija, pa je bil, kot je lani poročal slovenski Dnevnik, nedotakljiv. Z družino Tuđman je bil povezan od 70. let preteklega stoletja in kasneje mu je državna politika pomagala na vsakem koraku (prilagajanje carinske politike, zaščita domačega tržišča). Tik pred smrtjo Franja Tuđmana leta 1999 je tedanja vlada Agrokorju odobrila 31 milijonov evrov jamstva za izdajo obveznic v tujini. Kmalu zatem je postala družba Konzum najpomembnejša trgovska veriga. Kot je opisal Dnevnik, je v času po Tuđmanovi smrti Todorić financiral vse politične stranke, v Agrokorju je zaposloval bivše ministre in druge visoke uslužbence vlade po preteku njihovih mandatov. Še danes živi v dvorcu, ki bi moral biti hotel, na domovanju pa je vpisana hipoteka Hypo banke in Hypo Leasinga v višini 54 milijonov hrvaških kun, s katero se ukvarjajo tudi avstrijski preiskovalci. |
Tudi na nove trge
Okrepljeni Agrokorjevi maloprodajni verigi bo po Severjevih pričakovanjih uspelo razširiti poslovanje tudi v državah, iz katerih prihaja največja konkurenca, ter tudi tam prodajati izdelke hrvaških in slovenskih proizvajalcev.
V NHS ni podružnice trgovskih delavcev, ki so zaposleni v Agrokorju, a so člani enega največjih in najvplivnejših hrvaških sindikatov nekateri izmed dobaviteljev koncerna, ki je v lasti Ivice Todorića.
Sever je izrazil še pričakovanje, da bodo kmalu dokončno uveljavili pravila EU in da ne bo več zamud do dobaviteljev. »Mnogi so propadli, ker jim nekateri drugi niso plačali,« je spomnil.
»Dobra zgodba, ki je obtičala v zgodovini«
Ob novici, da je prodaja dobre polovice Mercatorja hrvaškemu Agrokorju tik pred koncem, je hrvaški ekonomski analitik Damir Novotny ocenil, da združitev največjega hrvaškega in največjega slovenskega trgovca, Mercatorja in Konzuma, zamuja med 10 in 15 let. Pri postopku je bilo po njegovem mnenju preveč politike, zato sta družbi zamudili veliko časa.
»Gre za dobro zgodbo, ki je obtičala v zgodovini,« je poudaril ugledni ekonomski analitik iz Zagreba. Združitev je po njegovem mnenju dobra za obe družbi, ker bo novo skupno trgovsko podjetje z mrežo trgovin Konzuma in Mercatorja lahko konkurenčno v regiji. V isti sapi pa je opozoril, da združeno podjetje čakajo velike težave, če se ne bo prilagodilo vse bolj zahtevnemu tržišču.
»Prevzem največjega slovenskega trgovca Mercatorja ne pomeni, da Agrokor ne bo imel velikih težav s konkurenco v regiji, posebej z diskontnimi verigami skupine Schwarz, kot sta Lidl in Kaufland, ter z avstrijskim Sparom,« je dejal Novotny, ki je bil razglašen za najboljšega ekonomskega analitika na Hrvaškem v lanskem letu.
Ob tem je opozoril, da se je med večletnimi poskusi Agrokorjevega prevzema Mercatorja spremenila celotna paradigma trgovine na drobno, ki se vse bolj odvija preko spletnih trgovin, nekateri trgovci uvajajo drive oblike prodaje, tretji pa so vse bolj usmerjeni na odpiranje trgovin v mestnih soseskah, kar tudi znižuje stroške poslovanja.
Slovenski dobavitelji so bili privilegirani
Novotny je prepričan, da se bodo po združitvi z Agrokorjem spremenili pogoji za dosedanje Mercatorjeve dobavitelje ter da se bodo tudi oni morali bolj prilagoditi trgu. »Mercatorjevi slovenski dobavitelji so bili privilegirani in so imeli zagotovljen prostor na policah, ne glede na ceno svojega blaga. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj je trpelo poslovanje Mercatorja, ki mu ni uspelo obdržati tržnega deleža,« izpostavlja Novotny.
Dodaja, da so tudi na Konzumovih policah prednost dajali domačim, hrvaškim dobaviteljem, medtem ko je prednost nekaterih diskontnih trgovcev iz tujine ravno v tem, da so imeli vrsto dobaviteljev, ki so lahko ponujali cenejše blago.
Novotny je sklenil, da novega trgovca pričakuje težak boj s konkurenco, ki ni omejena zgolj na obstoječe trgovce v regiji, temveč je treba pričakovati tudi nove igralce. Posebej zahtevna pa bo naloga, če se bo Agrokor odločil za vstop na nove trge, ki jih Novotny vidi predvsem v srednji Evropi.
