Karnevalski veliki teden

Čeprav je velika noč eden najpomembnejših katoliških praznikov in čeprav velja Španija za poglavitno utrdbo katoliške vere v Evropi, je tamkajšnje praznovanje velikega tedna oziroma semane sante svojevrstna paša za vse čute.

Gre namreč za teden skorajda karnevalskega vzdušja po ulicah andaluzijskih mest, med katerimi seveda izstopa upravno in trgovsko središče Sevilla. Tam je v času sprevodov mogoče videti pisane ljudske množice in na stotine različnih verskih simbolov. Povorke, ki jih spremljajo nabožne pesmi v podoživljanju Kristusovega pasijona, pa nimajo samo religioznega pomena, ampak so tudi praznovanje in slavljenje življenja ter andaluzijske kulture na splošno.

Priprave na praznovanje se začno že ob novem letu, saj so velikonočni sprevodi, ki jih organizirajo člani različnih katoliških redov oziroma bratovščin (hermandades), zares velikopotezno zastavljeni projekti. Bratovščin je denimo samo v Sevilli več kot petdeset.

Moški za to priložnost oblečejo posebne kute s kapucami (capuchones), zaradi česar spominjajo na člane ameriške rasistične skupine Klu Klux Klan, čeprav z njimi nimajo nič skupnega. Pokrivalo je pač element simbolike pokoritve in križanja Jezusa Kristusa. Ženske, ki sprevode le opazujejo, imajo zakrite obraze.

Sprevodi se razlikujejo tako po udeležencih in simbolih kot po dolžini in celo času oziroma delu dneva ali noči, v katerem potekajo. Če je župnija od katedrale oddaljena, potem lahko trajajo tudi po več ur. Nekateri so zelo bučni, drugi ne.

Zlasti ponoči člani bratovščin z dolgimi svečami v rokah počasi in v tišini stopajo po ozkih ulicah starega mesta, na čelu kolone pa možje nosijo velike in težke lesene križe. Običaj so v Španijo prinesli frančiškani in sega v srednji vek.