»Kar se dogaja v Siriji, zadeva Evropo«

STRASBOURG – Evropske poslance sta danes prvič po 26 letih in šele drugič doslej skupaj nagovorila voditelja dveh največjih evropskih gospodarstev, nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande. Oba sta pričakovano v osrčje svojih govorov postavila begunsko krizo ter pozvala k več enotnosti, solidarnosti in odločnosti.

Oba sta sicer odprla veliko število tem, od krize v Ukrajini do prihodnosti evrskega območja, a v osnovi so bile njune besede posvečene begunskemu valu.

Kot je poudarila kanclerka, je rešitev begunske krize »preizkus zgodovinskih razsežnosti za Evropo«, ki pa ni le naloga naše celine, ampak vsega sveta. Hollande je spomnil, da smo v Uniji v zadnjih letih priče zaporedju kriz – po gospodarski in finančni je prišla socialna z milijoni brezposelnih mladih, zdaj pa smo ob navalu beguncev soočeni še s humanitarno.

Priznal je, da je Evropska unija naredila napake, na begunsko krizo se je odzvala prepočasi in predolgo ni uvidela, da bodo tragedije na Bližnjem vzhodu in v Afriki imele posledice tudi za njo samo.

Posvaril je, da bo neukrepanje v Siriji vodilo v še hujše nasilje in v »totalno vojno« na Bližnjem vzhodu. »To, kar se dogaja v Siriji, zadeva Evropo, to, kar se dogaja, bo še dolgo časa določalo ravnotežje v celotni regiji,« je opozoril.

Merklova izpostavila Turčijo

Tudi Merklova je izpostavila, da je treba nagovoriti korenine krize z vojno v Siriji na čelu. Zavzela se je za drugačno evropsko zunanjo in razvojno politiko, ki se bo bolj osredotočala na reševanje konfliktov in odpravljanje vzrokov za beg ljudi. Izpostavila je tudi ključno vlogo Turčije v begunski krizi.

Obenem je posvarila, da moramo begunce videti »kot posameznike in ne kot anonimno množico« ter ohraniti visoke standarde spoštovanja človekovih pravic. Obstoječi dublinski sistem je kritizirala kot »zastarel« in pozvala k novemu, ki bo begunsko breme pravično porazdelil med članice EU.

Oba voditelja sta obenem v parlamentu večkrat posvarila pred neenotnostjo in vztrajala, da lahko rešitev na velike izzive ponudijo le skupaj, združene v močni in enotni Evropi.

»Zapiranje v današnji dobi interneta je le iluzija,« je opozorila in nadaljevala, da s tem ne bomo rešili nobenega problema, ampak le ustvarili nove, obenem pa poteptali naše skupne vrednote.

Spomnila je na padec železne zavese pred četrt stoletja in evropsko povezovanje, ki je sledilo in ljudem prineslo več blaginje, več svobode in več strpnosti. »Preseganje razlik med vzhodom in zahodom je bila gigantska zgodba o uspehu,« je dejala in dodala, da to kaže, »česa vsega so Evropejci sposobni, če le želijo, imajo pogum in držijo skupaj«.

Propad schengna bi bil »tragična napaka«

Po besedah Hollanda morajo EU voditi »solidarnost, odgovornost in odločnost«. Le skupaj lahko evropske države ohranijo svojo suverenost, je poudaril in posvaril, da bi bil propad schengna »tragična napaka«.

»Potrebujemo ne manj, ampak več Evrope, sicer bomo priče koncu Evrope,« je nadaljeval in spomnil na besede enega svojih predhodnikov, Francoisa Miterranda, da »nacionalizem pomeni vojno«, ter požel glasen aplavz.

Današnji dogodek so mnogi označili kot zgodovinski in zelo simboličen, saj sta voditelja največjih evropskih gospodarstev doslej le enkrat skupaj obiskala parlament – po padcu Berlinskega zidu novembra 1989, ko sta poslance nagovorila tedanji nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Miterrand.