OTOPLITEV

Kam izginja led na Grenlandiji?

Objavljeno 25. julij 2012 19.22 | Posodobljeno 25. julij 2012 19.24 | Piše: Mi. S., STA

Za nenavadno dogajanje so znanstveniki izvedeli le nekaj dni za tem, ko se je z ledenika na Grenlandiji odlomila ogromna ledena gora v velikosti dveh Manhattnov.

Slika na levi prikazuje stanje 8. julija, slika na desni pa stanje 12. julija. Rdeče obarvani deli Grenlandije so tisti, kjer se led ekstremno tali.

NUUK – Znanstvenike je na Grenlandiji v zadnjem mesecu presenetilo ekstremno taljenje ledenikov, ki obsega večjo površino kot kadar koli v 30 letih, odkar sateliti beležijo dogajanje na otoku, poročajo tuje tiskovne agencije.

Obsežno taljenje ledu

Kot je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa, so trije sateliti zabeležili prekomerno taljenje, ki je trajalo štiri dni, začelo pa se je 8. julija. Večina debele ledene odeje sicer ostaja, vendar je skrb vzbujajoče predvsem dejstvo, da je do taljenja prišlo na zelo širokem območju. Po podatkih Nase se je razširilo s 40 na 97 odstotkov celotne Grenlandije. Najobširnejše taljenje, ki so ga do zdaj zabeležili sateliti, je zajemalo 55 odstotkov površine otoka, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Led se tali tudi tam, kjer je najbolj mrzlo

Poletno taljenje ledenikov je na Grenlandiji sicer običajno, vendar večina vode na velikih nadmorskih višinah spet zmrzne, na obalnih območjih je nekaj zadrži ledena odeja, nekaj pa je odteče v ocean. Letos pa je količina ledeniške vode močno narasla, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Led se je talil celo na najbolj mrzlem delu Grenlandije, na nadmorski višini 3220 metrov, kar je blizu najvišje točke otoka (3694 metrov).

Vzrok še ni znan

Znanstveniki še niso ugotovili, ali je taljenje, ki ga je spremljala nenavadna gmota toplega zraka nad Grenlandijo, naravno ali je posledica globalnega segrevanja in ali se bo zaradi njega gladina morja dvignila.

Pri analizi satelitskih podatkov je sodelovala tudi strokovnjakinja za ledenike Lora Koenig, ki je povedala, da do take vrste taljenja v povprečju pride vsakih 150 let. »Zadnje je bilo zabeleženo leta 1889, tako se nedavni pojav časovno ujema s statističnimi podatki in je morda nekaj povsem običajnega. Skrb vzbujajoče pa lahko postane, če se bodo podobni dogodki vrstili tudi v prihodnjih letih.«

Deli s prijatelji