Pred odhodom na dolgo in naporno pot so zlasti nemški mediji ugibali, kako zdrav oziroma bolan je bavarski vatikanski šef Benedikt XVI. v resnici. Ko so ga po smrti nadvse priljubljenega populističnega Janeza Pavla II. izbrali za božjega namestnika na zemlji, so mnogi menili, da gre le za prehodno rešitev, saj se je zdel nemški kardinal precej bolehen. Od takrat je minilo že sedem let, kardinal Joseph Ratzinger si je hitro in vidno opomogel, sicer je potoval manj in tudi z ovčicami se druži manj in drugače kot predhodnik Karol Wojtyla, a je bilo v minulih letih videti, da razmišljujoči intelektualec in zadržani svečenik, ki je v tem času napisal obširno knjigo o Jezusu Kristusu, uživa v svojem poslanstvu. Zadnje čase se spet zdi krhek in precej postaran, tudi po domači Petrovi cerkvi ga potiskajo na posebnem vozičku, imenovanem pedana mobile, ki ga je zadnja leta uporabljal tudi njegov predhodnik, zadnjo polnočnico pa je opravil dve uri prej in se nato umaknil v zasebne prostore.
Program je prepolovljen
Nikakršnega razloga za zaskrbljenost, so pred odhodom v novi svet sporočili iz Rima. Predviden je bil obisk mehiške prestolnice, ki leži na 2300 metrih nadmorske višine, pa so načrt zaradi tamkajšnjega nizkega zračnega pritiska in onesnaženega ter obremenjenega ozračja nad dvajsetmilijonskim mestom spremenili. Papež, ki bo aprila praznoval 85-letnico, bo obiskal nižjeležeče območje Leon, kjer ga bo pozdravil predsednik Calderon, in mesto Guanajuato, zemljepisno središče dežele, kjer so Mehičani nedavno praznovali 200-letnico neodvisnosti. Obenem so iz Vatikana sporočili, da gre papežu dobro in bo opravil ves predvideni, a v obsegu zmanjšani program, v njem bosta le ena velika maša pred množico in večernica s škofi in visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. Povsem razumljivo je, pravi njegov medijski predstavnik Federico Lombardi, da v njegovi starosti vsaka še tako majhna sprememba programa in urnika sproži ugibanja o njegovem zdravju. Polet v Mehiko traja predvidoma 14 ur, povezan je s časovnim preskokom, torej precej naporen. Vendarle je nekoliko nenavadno, da so prvotni program skrčili na polovico, v javnosti se bo prvič pojavil šele po dnevu počitka. Res je, da subtropska in tropska klima papežu močno nagajata, predvsem slabo prenaša vročino, kar se je pokazalo tudi med njegovim obiskom Afrike novembra lani.
Papež ravna zelo odgovorno
Lombardi poudarja, da papež ravna odgovorneje od predhodnika, ki ni pazil na zdravje, zelo načeto po atentatu, in se je zadnja leta dejansko mučil in zelo trpel. Benedikt XVI. je veliko previdnejši, predvsem pazi na prehrano, le za novo leto sta si z bratom privoščila bavarske pivske klobase in vrček piva. Veliko počiva, se giba in hodi na sprehode, obenem pa čuva svoje moči. K počitku leže najpozneje ob desetih zvečer, temu ritmu so priredili vse večerne termine, tudi dolžino sprejemov in koncertov, ki jim zelo rad prisostvuje. Pomirjujoče še sporočajo, da je njegov največji zdravstveni problem pešanje vida. Voziček naj bi uporabljal le, ko je odet v težka obredna oblačila. Iz krogov, ki so mu blizu, se je izvedelo, da trpi za hudo artrozo, imel naj bi tudi precejšnje težave z desnim kolenom. A javnost poskuša pomiriti tudi njegov zasebni tajnik, rojak Georg Gänswein, ki poudarja, da ni nikakršnih razlogov za pretirano skrb, je pa tudi papež povsem običajni smrtnik, kakšno usodo mu je namenil dobri nebeški oče, ostaja pač njegova skrivnost. Njegova prva pot v ta del sveta je pomembna in vsebinsko naporna, saj se Vatikan že dolgo prereka z vplivno, množično in neposlušno latinskoameriško cerkvijo.
Mamilarski baroni spoštujejo papežev obisk
Obisk Latinske Amerike je njegovo 23. potovanje, obenem pa 23. in 24. dežela, ki ju bo obiskal. Za precejšnje presenečenje je poskrbel zloglasni mamilarski kartel, ki obvladuje državo – nedavno odkrito mafijsko združenje s pomenljivim imenom templarji –, saj je sklenil v času papeževega obiska ustaviti vse nasilje. Tega niso storili niti med petkratnim obiskom predhodnika, ki je po smrti tam prisoten tudi kot dragocena krvna relikvija. V ponedeljek se bo papež odpravil še na Kubo, ki jo je pred štirinajstimi leti povsem nepričakovano obiskal Janez Pavel II. in med obiskom januarja 1998 javno oznanil, da je Kuba krščanski otok, ki je deležen vse božje ljubezni in papeške pozornosti. Od velikega revolucionarnega vodje Fidela Castra je zahteval versko svobodo in da se otok odpre svetu. Castra je omehčal, njegov naslednik, brat Raul, je izpustil še nekaj tisoč političnih jetnikov, ameriškega embarga ni zlomil, nadaljuje se tudi pod Barackom Obamo. Od takrat se je tam veliko spremenilo, Ratzinger bo na izobčenem otoku ameriške revolucije ostal poltretji dan, na nekoč mondenem otoku sladkorja in ruma ter imenitne glasbe bo opravil dve veliki maši, eno v Santiagu de Cubi, drugo na Trgu revolucije v središču Havane, kjer pričakujejo kar 650.000 ljudi. Da se bo srečal s 85-letnim Fidelom, je mogoče, ni pa uradno predvideno, je sporočil Lombardi.
