Nobeno posebno odkritje ni, da se je vino pilo že v antičnih časih. Stari Grki, Rimljani in Egipčani so radi srkali (pa tudi konkretno žlampali) žlahtno kapljico, kar so počeli pravzaprav v vseh starodavnih civilizacijah, kjer alkohol ni bil prepovedan zaradi verskih razlogov. O pridelovanju in uživanju vina pišejo v starih svetih in zgodovinskih spisih, arheologi so našli nešteto amfor s sledmi vina – v nekaterih se je celo skrivalo v tekoči obliki.
Vino z dodatki
Marsikdo bi zato pomislil, da nedavna najdba 40 vinskih posod iz bronaste dobe v nekdanji kanaanski palači v Tel Kabriju (današnjem Izraelu) ni nič posebnega. Arheolog Andrew Koh z bostonske univerze Brandeis opozarja, da bi bilo to še pred nekaj leti morda popolnoma res. »V preteklosti verjetno ne bi mogli reči drugega, kakor da smo našli kup posod, v katerih so nekoč hranili vino,« je vodja arheološke odprave zapisal v članku, objavljenem v ameriški strokovni reviji PLOS One.
A zaradi izjemno natančne analize usedlin znotraj omenjenih posod se je Koh skupaj s kolegi s katedre za kemijo dokopal do neprimerno bolj zanimivih ugotovitev. Vino izpred 3600 let je vsebovalo vrsto dodatkov: med, smolo ambrovca in terebinta, cedrino olje, ciperus (ostrico), brinove jagode ter verjetno tudi meto, mirto in cimet. Raziskovalci zato sklepajo, da so Kanaanci dobro poznali lastnosti rastlin in drugih snovi, ki so jih dodajali vinu, da bi podaljšali njegovo obstojnost, okrepili okus in povečali njegove psihoaktivne učinke.
Posebna soba za vino
Pa ne le to: v vinski sobi v Tel Kabriju je veljala posebna ureditev: na eni strani je bilo običajno, nezačinjeno vino, v sredini so bila vina z delom začimb, v posebnem delu pa najbolj posebna aromatizirana. Andrew Koh domneva, da to ni bila klasična vinska klet, ampak bolj poseben del kuhinje, kjer je kletar ali kuhar vinu dodajal začimbe, preden so s samim vinom postregli v sosednji dvorani za gostije.
»Že dlje smo vedeli, da so včasih pripravljali takšna kompleksna vina,« je zapisal Koh, »in našli smo tudi recepte zanje. A odkritje primerkov dejanskih vin je tisto, kar daje pravi čar znanosti.« Toda ne le dodatki, tudi vino se je razlikovalo od posode do posode. Glede na to, da v tistih časih na splošno niso hranili vin iz prejšnjih sezon, raziskovalci sklepajo, da so bila vsa vina istega letnika, kar pomeni, da so v tistih krajih pridelovali celo vrsto različnih sort grozdja. In omenjeni letnik ni dočakal, da bi ga kdo poskusil, saj je zgradbo porušil potres.
Izkopavanja se bodo nadaljevala
Čeprav je palača stala na ozemlju današnjega Izraela, ni šlo za izraelsko palačo, saj so bili Judje v tistem času po biblijskem izročilu še sužnji v Egiptu. Ko je Mojzes odpeljal Izraelce iz Egipta v obljubljeno deželo Kanaan, kjer se cedita med in mleko, so ti dejansko postali gospodarji vinarjev, ki so pridelovali omenjena vina.
Pridelava, distribucija in uživanje vina so po prepričanju zgodovinarjev igrali pomembno vlogo v življenju ljudi v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu v srednji bronasti dobi (1900–1600 pr. n. št.), a doslej še ni bilo dovolj jasnih arheoloških dokazov, ki bi to tudi potrdili. Najdba sofisticiranih vin iz Tel Kabrija pa dokazuje, kako pomembno je bilo vinarstvo pred več kot 3600 leti.
Izkopavanja v Tel Kabriju še niso končana. Koh in člani njegove ekipe se bodo v Izrael vrnili prihodnje leto. Kakor je prepričan, bodo tam našli še druge sobe z zanimivimi ostanki, morda posode z oljčnim oljem. »Mogoče bomo našli tudi kakšne kipce ali nakit, se pravi stvari, ki jih ima rada javnost.« A to ni tisto, kar zanima arheologe. »Nas bolj zanima, kako so ljudje živeli v tistih časih,« je dejal Andrew Koh.