Kaj je jedel Apoksiomen?

Lošinj, otok z nekaj več kot 8000 prebivalci, je lani obiskalo 280.000 turistov, ki so na otoku preživeli 2,2 milijona noči. Letos gostom ponujajo nekaj povsem novega: moderen in dizajnersko izjemno domišljen Muzej Apoksiomena v Malem Lošinju. Po zagotovilih tamkajšnjih ljudi je to edini muzej v Sredozemlju, ki je postavljen okoli kipa. Toda ne kar katerega koli kipa, ampak najlepšega Apoksiomena, kar jih je!

In v tem je veliko resnice, saj je lošinjski antični bronasti kip atleta Apoksiomena najbolje ohranjen tovrstni kip na svetu. Do zdaj so našli osem različic rokoborca, ki je bil v antiki očitno zelo priljubljen. Vendar pa je lošinjski Apoksiomen edina velika bronasta antična skulptura, ki je odlično ohranjena, dunajski Apoksiomen je na primer sestavljen iz 234 koščkov.

Lošinjskega je leta 1996 odkril belgijski potapljač Rene Woutures na 45 metrih morske globine pri otočku Velo Orjule. Natančno 192 centimetrov visok in približno 300 kilogramov težak kip so iz vode potegnili tri leta pozneje in ga skorajda dve leti desalinizirali. Potem so bronasto skulpturo, ki so jo v morje odvrgli na začetku 1. stoletja in je bila vsa ta stoletja prekrita z morskimi sedimenti in algami, sedem let urejali v Hrvaškem restavratorskem zavodu v Zagrebu.

Zdaj je na ogled v Muzeju Apoksiomena, kjer obiskovalca za 45-minutni vodeni ogled obujejo v bele copate in popeljejo po interaktivnih prostorih, v katerih je predstavljena zgodba kipa. V eni od sob je tudi preproga, ki je ročno delo in v katero je vtkanih 675 kilogramov volne. Obiskovalce pa zabavajo podatki, da so v votli notranjosti kipa našli obilo raznovrstnih organskih ostankov: od lesa, lovorovih listov, ostanke plodov, semen in žuželk, v podlakti leve roke pa celo gnezdo majhnega glodavca. Poljska miš si je v svoje zavetje zvlekla olivo in češnjo ali višnjo in ju pojedla, saj so našli koščice, na katerih so vidni sledovi zob.

Apoksiomena lahko v Malem Lošinju srečamo na vsakem koraku: v imenu hotela ali sladice, pripravili so tudi gastronomsko zgodbo z recepti, ki so starejši od Kristusa. »Pekli so 72 vrst kruha,« pravi Adrijano Nikolić, soavtor knjige, ki razloži, da so v času Apoksiomena jedli ječmen, lečo, grah, bob, sezam, meto, fige, vino, olivno olje, od mesa pa divjega prašiča, zajca, jelena, kokoši, ovce, svinje in ob posebnih priložnostih vola. Stari Grki so jedli tudi ribe in morske plodove, ki so jih pripravljali tako, kot se jih pripravlja danes. Razlika je bila le v tem, da niso imeli vilic. Poznali so nož in žlico ter jedli s prsti desne roke. Pili pa so vino.