Nasa je podpisala 6,8 milijarde dolarjev vredni pogodbi z družbama Boeing in SpaceX, ki bosta omogočili razvoj dveh novih vesoljskih ladij, namenjenih prevozu astronavtov do Mednarodne vesoljske postaje (MVP), kot tudi morebitnim drugim komercialnim ali turističnim prevozom v nizko orbito okrog Zemlje. S podpisom obeh pogodb se je končal zelo dolgotrajen in po svoje tudi vznemirljiv postopek izjemno zahtevnega izbora projektnih izvajalcev.
CST-100 z atlasom, Dragon V2 s falconom
V programu Commercial Transportation Capability, po naše trgovska prevozna zmožnost, bosta podjetji nadaljevali razvijanje vesoljskih plovil za prevoz Nasinih astronavtov do MVP in njihovo vračanje na Zemljo. V naslednjih treh letih naj bi ZDA tako prenehale biti odvisne od ruskih vesoljskih ladij sojuz, ki za zdaj kot edine omogočajo prevoz ameriških in drugih astronavtov ter ruskih kozmonavtov do vesoljskega oporišča.
Pogodbi zajemata razvoj in izgradnjo vesoljskih plovil z vsaj enim opravljenim poskusnim poletom v vesolje, ki se ga bo poleg drugih članov posadke udeležil tudi Nasin astronavt. Sicer pa pogodba zajema denarno postavko za kritje stroškov za vsaj dva in največ šest operativnih poletov do MVP. Na vsakem naj bi bili na krovu po štirje astronavti.
Predvidena finančna sredstva zajemajo tudi stroške za najmanj dva do največ šest operativnih poletov do MVP.
»Izbira ni bila ne lahka ne preprosta,« je v Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi izjavil Nasin predstavnik Charles Bolden in pristavil: »Vendar je izbrana odločitev takšna, da je najboljša tako za Naso kot za državo.«
Za izgradnjo vesoljske ladje CST-100 bo družba Boeing prejela 4,2 milijarde dolarjev. Začetne postopke za komercialni program vesoljske ladje s posadko je Boeing pravzaprav pripravljal že minula štiri leta. CST-100 bo v vesolje ponesla satelitska nosilna raketa atlas 5 iz družbe United Launch Alliance.
Boeing je sodeloval že pri prav vsakem ameriškem programu izdelave vesoljskih ladij s človeško posadko in počaščeni smo, da nas je Nasa izbrala, da lahko na tej bogati dediščini gradimo tudi v prihodnje,« je dejal John Ebon, podpredsednik družbe in glavni menedžer ali upravitelj oddelka za raziskovanje vesolja, in dodal: »Vesoljska ladja CST-100 omogoča Nasi stroškovno učinkovito, varno in inovativno rešitev ameriškega vesoljskega sistema, ki omogoča dostop do nizke orbite.«
Družba SpaceX pa bo prejela 2,6 milijarde dolarjev za izgradnjo vesoljske ladje Dragon V2, kratica pomeni preprosto – verzija 2. Je nadgrajena in izboljšana različica vesoljske ladje Dragon, po naše zmaj, ki jo že uporabljajo za prevoz tovora do in z MVP. Novi Dragon s človeško posadko bo v vesolje poletel pripet na novi in nadgrajeni izboljšani satelitski nosilni raketi falcon 1.1.
Glavni konstruktor in direktor družbe Elon Musk je bil z besedami skop. Dejal je le: »SpaceX je zelo počaščen, da nam je Nasa zaupala.«
Protest poraženih
Za Nasin projekt se je potegovalo tudi podjetje Sierra Nevada Corporation Space Systems, s kratico SNC, a ni uspelo. Poražena družba se bo tako morala ozreti za novimi priložnostmi, ki bi ji omogočale nadaljnje delo na vesoljski ladji Dream Chaser, po naše Lovec na sanje. Gre za manjše plovilo tipa shuttle. V vesolje naj bi poletelo prav tako na vrhu rakete atlas 5, a drugače kot kapsuli CST-100 in Dragon naj bi se vrnilo na pristajalno stezo kot letalo. Morda bodo nadaljevali razvoj svojega vesoljskega plovila za stranke, ki niso povezane z Naso. Odkrito pa priznavajo, da so ob dejstvu, da jih je Nasa izpustila, seveda razočarani, a bodo zbrali še več podrobnosti, preden bodo ukrepali. In res so se že po nekaj dneh odločili za protest. Utemeljujejo ga z dejstvom, da ima družba SNC kar 51 let izkušenj pri različnih vesoljskih programih. Poudarjajo, da je pri njihovem programu sodelovalo veliko industrijskih partnerjev, deset univerz in enako število mednarodnih vesoljskih agencij, zato so prepričani, da si njihov program zasluži nadaljevanje.
Nasa je zavrnila možnost, da bi za javnost sporočila, zakaj se je odločila prav za Boeing in SpaceX, kot tudi vse druge podrobnosti v zvezi z izborom. Ni pripravljena povedati niti tako običajnega podatka, kot je število na razpis prispelih ponudb.
Kathy Lueders, upraviteljica Nasinega komercialnega programa vesoljskih ladij s posadko, je sicer obljubila, da bo Nasa čez čas za javnost podala še nekaj več podatkov. Kdaj, pa se ni hotela zavezati. Kako so prišli do zneskov za posamezno plovilo, je rekla: »Sredstva smo družbama odobrili glede na njuna predloga. Obe pogodbi sta vezani na enake pogoje in zahteve. Družbi sta sami predlagali vrednost, ki bi jima omogočila njuno delo, mi smo le sprejeli.«
Potrdila je še Nasina pričakovanja, da bi obe podjetji imeli vesoljski plovili dokončani do konca leta 2017: »Če pa se med razvijanjem programov pojavijo takšne ali drugačne težave, ki so vezane na varnost astronavtov, se datum lahko še podaljša, saj nihče ne želi žrtvovati posadke na račun varnosti.«
Pogodbi izbranima družbama prepuščata prosto razpolaganje z njunimi vesoljskimi vozili tudi za komercialne ali turistične vesoljske polete.