Le še vsak šesti ali sedmi Zemljan je brez – mobilnega telefona. Si predstavljate, da ga je imel pred štiridesetimi leti le en človek?
Martin Cooper, upokojeni izumitelj, inženir in nekdanji podpredsednik Motorole, je pred štiridesetimi leti, bilo je 3. aprila 1973, stopil na pločnik v velikem jabolku in prek kilogram težkega mobilnika z baterijo, ki je po deseturnem polnjenju zdržala petintrideset minut, poklical direktorja AT&T's Bell Labsa Joela Engella in mu v zgodovinskem pogovoru razodel, da ga je preprosto prehitel in prvi ustvaril ter uporabil čudežni pripomoček.
»Joel, kličem te z mobilnega telefona, pravega pravcatega, prenosnega in mobilnega telefona,« je naznanil tekmecu, ki je menda kar onemel in nekaj časa ni rekel nobene. »Ne spominjam se, kako je komentiral moj klic, a ni bil prav nič navdušen. Potem je kaj hitro, sicer olikano, končal pogovor. Pozneje mi je rekel, da se mojega klica sploh ne spominja,« je zaupal zdaj 84-letni Cooper in pristavil, da se je tudi pred štirimi desetletji še kako dobro zavedal, da bodo mobilniki nekoč povsem vsakdanji, a da bodo postali takšen kulturološki fenomen, se mu še sanjalo ni; da bomo prek njih pošiljali besedilna in večpredstavnostna sporočila, se z njimi fotografirali in dostopali do svetovnega medmrežja, se orientirali po svetu, poslušali glasbo, da bodo mladostniki, zvezdniki in tehnološki navdušenci osebne izkušnje prek telefona posredovali na facebook in twitter?! Če bi mu kdo takrat prišepnil, kakšno revolucijo bo sprožila njegova opeka z anteno, DynaTAC phone, bi odmahnil z roko in se na ves glas zasmejal, pove Cooper, ki kar ne more verjeti, kaj vse zmorejo komaj nekaj gramov težki telefončki, ki so pravzaprav postali multimedijski in večnamenski spremljevalci – in to tako rekoč za drobiž.
Lani sklenjenih kar šest milijard naročnin
»Neverjetno se mi zdi, da živim v dobi, v kateri je po svetu v uporabi milijarde mobilnikov,« pristavi možakar, čigar prvi mobilnik je bil vreden več tisočakov, za prve izdelke, težke dober kilogram in dolge dobrih trideset centimetrov, namenjene širši javnosti na začetku osemdesetih, s kakršnim se je bahal Gordon Gekko v Wall Streetu, pa je bilo treba odšteti kar 3900 dolarjev! »Moja generacija je bila resda sanjaška, a nismo niti pomislili, da bomo lahko nekoč s tako malo denarja in materiala ponudili toliko funkcij in možnosti v tako drobni napravi. Pravzaprav nisem prepričan, ali so mi sploh všeč. Včasih se sprašujem, ali so namenjene povprečnim uporabnikom ali inženirjem,« je zaskrbljen Cooper, čigar izum svetovnemu trgu mobilne telefonije prinaša neverjetnih 950 milijard evrov dobička na leto.
Lani je bilo sklenjenih kar šest milijard naročnin, tehnologija pa na tem področju še ni rekla zadnje: obetajo se nam pametne ročne ure, posebni trakovi, ki bodo spremljali naše zdravstveno stanje in prek mobilne povezave poročali našemu zdravniku o morebitnih težavah, ter očala z interaktivnim digitalnim zaslonom.
