Jedra Biškeka ni, obrobja pa polna skeletov tovarn

Na območju današnje Kirgizije je čutiti velik kulturni vpliv nekdanje Perzije. Prebivalci so se tja preselili z območja Jeniseja v Sibiriji in spadajo med turško govoreča ljudstva. Stoletja je imel v teh krajih glavno besedo Kokandski kanat, ki je v 19. stoletju mejo s Kitajskim cesarstvom zaščitil z neugledno trdnjavico Biškek, imenovano po leseni posodi za penjenje kobiljega mleka, iz katerega so pridobivali kumis.

Klasično sovjetsko mesto

V drugi polovici 19. stoletja so v te kraje pridrli Rusi in podjarmili celotno Srednjo Azijo. Kljub temu je Biškek do oktobrske revolucije obdržal značaj podeželske vasi. Socialistična ureditev je prinesla popolnoma nove razmere. V Biškeku se je rodil Mihail Frunze, eden izmed najožjih sodelavcev Lenina in pomembni voditelj revolucije. Mesto so poimenovali po njem in tedaj je šlo tudi za sovjetski prestiž, da prestolnico federativne republike spremenijo v paradno mesto. V njem so postavili veliko industrijskih obratov. Delovna mesta so pritegnila tako Ruse kot tudi okoliške prebivalce. Prvih je bilo bistveno več in vse do neodvisnosti Kirgizije leta 1991 je bilo to klasično sovjetsko mesto s širokimi avenijami, monumentalnimi zgradbami ter težko industrijo na obrobju.

Duševni šok Kirgizov

Evropejcu se morda zazdi propad Sovjetske zveze nekaj pozitivnega, saj je ta pomenil propad ideološkega nasprotnika na drugi strani železne zavese. Za Kirgize, ki so s tem pridobili prvo neodvisno državo v zgodovini, pa je to pomenilo čisto nekaj drugega. Čez noč so doživeli popolni zlom gospodarstva, izgubo nekdaj neizmernih sovjetskih trgov in politično nestabilnost. Ta se je kazala predvsem v državljanski vojni z jugom države na drugi strani gorovja Tianšan. Slovansko prebivalstvo je pobralo šila in kopita, naselili pa so se Kirgizi s podeželja. Tam je kriza še bolj očitno pokazala svoje zobe in so se zato začeli množično seliti v glavno mesto.

Kirgizi so največji del zgodovine živeli kot nomadi na deželi sredi neskončnih čred svojih konj. Ljubezen do odprtega sveta in konj imajo tako zapisano v genih. Opustitev nomadskega življenja na deželi in selitev v puste socialistične bloke glavnega mesta sta bili tudi velik duševni šok. Vendar v trenutku gospodarskega zloma kaj dosti izbire ni bilo. Dandanes je Biškek skoraj milijonsko mesto, naseljeno predvsem s Kirgizi, drugih narodov, kot so Rusi, Ukrajinci, Nemci in Uzbeki, pa je le še za vzorec. V zadnjih dveh desetletjih in pol se je podoba mesta precej spremenila. Središče je ostalo dokaj nespremenjeno. Starega jedra sicer nikdar ni bilo, ohranilo pa se je socialistično mesto s širokimi avenijami, vodometi, parki ter monumentalnimi zgradbami. Zato se je zelo spremenilo obrobje. To je posejano s skeleti propadlih tovarn in številnimi enodružinskimi hišami, ki so brez reda posejane vsevprek po planjavi.

Po poti heroina

Nas je pot seveda zanesla prav v središče mesta, kjer se dogaja vse, kar je v državi zanimivega. Povsod je vse polno ljudi, ki hodijo po svojih opravkih. Čeprav so Kirgizi v osnovi muslimani, to ni igralo posebne vloge. Zato pa so še vedno jasni vplivi socialističnega obdobja, saj so ljudje oblečeni, kot da bi bili v Moskvi, le tu in tam se na kakšni ženski najde naglavna ruta. Globalizacija je brez dvoma prišla tudi v te kraje. Vsak najstnik mora v rokah obvezno nositi mobilni telefon, na glavi sončna očala in v ušesih slušalko. Da se ve, da je preteklost ostala nekje daleč in pozabljena.

Globalizacija pa nima le domnevno pozitivnih učinkov v obliki mogoče komunikacije s komer koli v vsakem trenutku. Afganistan ni prav daleč. Prek sosednjega Tadžikistana v Kirgizijo prihaja heroin z nepreglednih makovih polj dežele pod Hindukušem. Vsekakor drži, da precejšen del pretihotapljene droge nadaljuje proti Zahodu, a vrag je v podrobnostih in nezanemarljiv delež prebivalstva je tudi v ruralni in patriarhalni Kirgiziji odvisnikov.

To se vidi tudi v delovanju policije, s katero smo imeli več sicer korektnih stikov. Policistov v uniformah in kriminalistov v civilu je vsepovsod dovolj in preveč. Vendar proti narkomanskim kraljem ne morejo kaj dosti. Mogočne vile so obdane z visokimi ograjami z bodečo žico na vrhu, štirikolesnike z zatemnjenimi stekli, ki si pot na ulici utirajo po načelu najmočnejšega, pa je tudi bolje pustiti pri miru. Zato pa se je bolje nekoliko pozabavati s popotniki, ki v turistično popolnoma nerazviti deželi iz množice svetijo kot svetilnik. V pogovoru s policisti je človek seznanjen, da se je v mestu zloraba prepovedanih drog razpasla čez vse meje, kot posledice pa tudi prostitucija in nevarne spolne bolezni.

Biškek in celotna Kirgizija sta danes na precejšni preizkušnji. Novi časi niti približno niso preprosti in boj za preživetje je naporen. V takšnih okoliščinah so nekdanji časi, ko je imel vsak zaposlitev, vsak svoj dom in so na ulicah veljali red, spoštovanje in varnost, le še nostalgična preteklost, ki se nikdar ne bo vrnila.